Čudežni grm jagod

Nekoč je živel siromašen kmet s tremi sinovi. Pri hiši so imeli grm jagod, ampak vsako jutro je ena jagoda manjkala.

Nekega dne se je kmet odločil, da gre najstarejši sin stražit. Vzel je puško in stražil celo noč, a zjutraj je spet ena manjkala. Drugo noč je šel stražit srednji sin. Tudi on ni nikogar ujel. Najmlajši pa je rekel, da če sta starejša brata tako nesposobna, gre sam v gozd. Ko je hodil, je srečal medveda. Medved ga je vprašal, če ima kaj vode in hrane. Deček je medvedu dal malo kruha in vode. Medved ga je nato odpeljal do votline in mu rekel, da ko bo vstopil, bo zagledal v kletki polno muck. Vzel je najlepšo in jo pokazal medvedu. Medved je dejal, da jo mora postaviti pod grm.

Deček je storil, kar je rekel medved. Tako nikoli več ni manjkala nobena jagoda.

Nina Lorber, 4. a

Iskanje čarobnega zaklada

Nekoč je živel siromašen kmet, ki je imel tri sinove. Bili so zelo revni, a čez težke čase so se uspeli prebiti.

Nekega dne, ko je bilo očetu že vsega dovolj, se je odločil, da pošlje svoje tri sinove na pot, naj mu prinesejo skrinjo s čarobnim zakladom. Poklical jih je za mizo. Povedal jim je, da mu morajo prinesti skrinjo, ki v sebi skriva zaklad. Sinovi o tem niso vedeli nič, zato jim je oče vse povedal. Rekel jim je, da je to zaklad mesta, ki ga je nekdanji kralj skril in bi ga naj nekdo čuval. Kdo je to, pa nihče ni vedel in še zdaj ne ve. Sinove je to zelo presenetilo, zato so se samo spogledali. Kmet je najprej na pot poslal najstarejšega sina. Ta je s seboj vzel, kar je imel skrito za hude čase. Seveda tega v družini nihče ni vedel. Ko je po sedmih dneh hoje končno zagledal grad, je po dolgih stopnicah stekel pred vrata. Potrkal je in odprla mu je kraljična. Ta se mu je lepo nasmehnila, spregovorila pa ni. Odšla je po kralja in mu povedala, da nekdo stoji pred vrati in ga želi videti. Ko je kralj pristopil, ga je sin prosil za zemljevid. Kralj mu je pokimal. Seveda kralj ne bo dal zemljevida nekemu revnemu sinu kmeta, zato mu je na list papirja narisal lažni zemljevid. Zaradi naivnosti je sin padel v jamo.

Z drugim sinom revnega kmeta se je zgodba skoraj ponovila, le da je ta izginil v temnem gozdu. Kmet je poslal na pot zadnjega. Tudi on je po sedmih dneh hoje zagledal grad in se ustavil pred njim. Kralj je že skozi okno videl, kako prihaja. Kraljični se je zdel najlepši in najplemenitejši mož daleč naokoli. Milo je prosila očeta, naj mu da pravi zemljevid do zaklada. Kralj pa svoji hčeri ni mogel reči ne, zato mu ga je dal. Kraljična se je odločila, da gre z njim. Ko sta lep čas hodila, sta zagledala votlino, v kateri je medved stražil zaklad. Kraljevič mu je povedal zgodbo o svojem očetu in kako revni so. Medvedu se je zelo zasmilil, zato mu je dal zaklad. Zahvalila sta se mu in zaklad odnesla očetu.

Kmet je od takrat naprej živel v bogastvu, onadva pa sta se poročila, imela lepo družino in še kralj jima je dal polovico kraljestva.

Tija Jančič, 4. a

Iskanje treh sinov

Nekoč, pred davnimi časi, je v odročni vasici živel siromašen kmet. Pred tremi leti se mu je zgodila huda nesreča, v kateri je izgubil spomin. Spomnil se je le še tega, da je imel tri sinove.

Čez cesto je živel kralj s tremi sinovi. Stari so bili sedem, osem in devet let. Kralj se je vsak dan s svojimi sinovi prišel posmehovat siromašnemu kmetu. Užival je v posmehovanju, oni pa v kmetovi bližini. Sinovi so siromašnemu kmetu prirasli k srcu in tudi on njim. Vsak dan so se na skrivaj družili in si povedali šalo ali dve. Najmlajšemu sinu so bile všeč kmetove pripovedke, najstarejšemu pa zgodba o nesreči. Na pogled so bili videti s kraljem srečni, vendar pa so pogrešali toplino in ljubezen.

Neke noči je v kraljev grad prišel medved. Vsi so se ga ustrašili in ga s sulicami pregnali iz gradu. Medved je prišel v hišo siromašnega kmeta in tudi tam je mislil, da bo pregnan. Kmet mu je ponudil jedačo in pijačo. Medved se je nažrl. V zahvalo je kmeta popeljal v grozljivo in temačno jamo. Tam naj bi našel resnico. Medved je rekel kmetu, naj gre na konec jame, vzame dragulj in se hitro vrne. Kmet ga je ubogal in se hitro vrnil. Medved mu je razložil, da če pogleda v dragulj, bo videl nesrečo v resnici. Kmet je pogledal vanj in videl sebe v kočiji in svoje tri sinove, stare štiri, pet in šest let. Na cesti je opazil kralja, ki posipava zlato po cesti. Kočija se je preko zlata prevrnila in kralj je ugrabil sinove. Ko je kmet vse to videl, je pri priči odšel h gradu. Tam je vzel svoje sinove, kopico denarja in z medvedovo pomočjo živel v novi hiši.

Sinovi so se čez dvajset let poročili in dobili otroke, kmet pa je srečno živel svoja zlata leta.

Neja Vogrinc, 4. a

Zaklad

Nekoč je živel siromašen kmet s tremi sinovi. Najmlajšega sta starejša imela za butastega.

Nekega dne je kmet slišal, da je v neki votlini skrit zaklad. Sinovom je to povedal in odločili so se, da bodo drug za drugim odšli po zaklad. Najprej je šel poskusit najstarejši. Hodil je po gozdu že sedem ur, zato se je usedel na štor sredi jase in začel jesti. Mimo je prišel medved, ki ga je prosil za hrano. Najstarejši brat pa je bil hudoben in mu ni hotel dati hrane. Medved je zarjovel, da če je lahko hudoben brat, je lahko tudi on, nato pa ga požrl. Kmeta je zaskrbelo za najstarejšega sina. Poslal je srednjega sina in mu dal konja, da bo lahko pobegnil. Tudi on je šel po isti poti in srečal medveda. Ker mu ni hotel dati hrane, je še njega požrl. Kmeta je zopet zaskrbelo, zato je poslal še zadnjega sina. Tudi on je šel po isti poti kot brata, srečal medveda in mu dal hrano. Spremenil se je v človeka in skupaj sta našla zaklad.

Postala sta najboljša prijatelja in živela srečno do konca svojih dni, v bistvu pa je bil prijatelj več vreden od zaklada.

Miha Vaupotič, 4. a

Zlatorog

Nekoč je živel siromašen kmet. Imel je kmetijo in tri sinove. Njegova kmetija je bila majhna. Sinovi so mu pomagali pri trdem delu. Polje je bilo komaj kaj bogato, jablana pa ni obrodila veliko jabolk.

Kmet je imel zvestega psa Rona. Bil je že star pes. Imel je samo tri ovce, eno kravo in štiri kokoši.

Nekega dne je kmet zbolel za hudo boleznijo. Najstarejšemu sinu je rekel, naj gre poiskat zdravilo, s seboj pa naj vzame tudi brata. Odpravili so se na pot. Ko so hodili po gozdu, so zaslišali glas, ki je govoril o nekakšnem čudežnem zdravilu. Najmlajši mu je prisluhnil in hitro to povedal drugima dvema. Najstarejši sin je rekel, da je to samo veter. In odšli so dalje. Najmlajši sin je ubral svojo pot in sledil skrivnostnemu glasu. Druga dva sta hitro stekla za najmlajšim. Glas je začel govoriti o zlatorogu. Pred sinovi se je prikazala senca medveda. Sinovi so tekli, medved jih je lovil. Zatekli so se v votlino, dokler jih medved ni pustil. Na gori so nato videli zlatoroga. Njegov rog je bil zdravilo. Privabili so ga s cvetjem in mu odrezali rog. Zrasel mu je nov rog, kmet pa je ozdravel. Tako so živeli srečno do konca svojih dni.

Tija Tamše, 4. a