Primorska leži na JZ Slovenije ob Jadranskem morju. Je najmanjša med naravnimi enotami. Primorski svet je majhen, a vendar raznolik. Obalni pas meri samo 47 km od italijanske do hrvaške meje. Razčlenjen je na polotoke in dva večja zaliva - koprski in piranski. Najbolj turistično obiskano mesto je Portorož. Primorska pokrajina ima tudi sredozemsko podnebje in tam najznačilnejša rastlina je oljka.
Okrog šeste ure zjutraj smo se je učenci devetega razreda z učiteljicami odpravili z avtobusom na zaključno ekskurzijo. Pot je bila kar dolga, zato smo se med vožnjo tudi ustavili v Trojanah in tam pojedli odlične trojanske krofe, spili topel čaj in nadaljevali pot. Čas smo si krajšali s klepetanjem, glasbo ter petjem. V dobri družbi je mi čas zelo hitro minil.
Po štirih urah vožnje smo prispeli do prve želene točke - jame Vilenice, ki je dobila ime po vilah. Je ena najstarejših turističnih jam v Evropi. V njej poteka tudi literarni natečaj Vilenica. V globino meri 190 m, a mi se nismo spustili tako globoko. Najprej smo po strmih stopnicah vstopili v del jame, imenovan "plesna dvorana". Bilo je zelo mrzlo. Pot smo v jami nadaljevali po stopnicah, po katerih smo se vzpenjali ter spuščali, saj je bila jama na posameznih delih zelo različna. Vodič nam je med potjo povedal veliko zanimivih stvari, nam pokazal različne kapniške tvorbe in podobe iz vsakdanjega življenja. Po enournem ogledu jame smo se po isti poti odpravili nazaj do avtobusa. Jama mi je bila všeč, bila je urejena, vendar je izgledala podobno kot vse druge turistične jame, katere sem obiskala.
Nato smo pot nadaljevali do Pirana in med njo lahko opazovali planoto Nanos, vinograde in značilne primorske rastline. Iz avtobusa smo izstopili v Piranu in pot nadaljevali po ozkem pločniku do Tartinijevega trga. Giuseppe Tartini je bil slaven skladatelj in violinist v 18. stoletju, po katerem se imenuje ta znani trg. Na trgu je bila velika gneča ljudi, saj se je tam odvijal 71. Pomorski (Neptunov) krst. Tam smo imeli pol ure zase, da si ogledamo stojnice ali obiščemo bližnje kavarne. Stojnice so bile polne nakita, na nekaterih stojnicah so pekli ribe in podobno. V kavarni pa smo se odžejali s svežo pijačo in tako se je naš prosti čas počasi iztekel in odšli smo na zbirno mesto.
Od tam smo se z učiteljicami sprehodili nazaj do avtobusa in se odpeljali do končne želene točke - centralne plaže Portorož. Tam smo se z učiteljicami dogovorili o zadevah, kot so na primer čas odhoda, zbirno mesto in podobno. Takoj po tem smo pa odhiteli v garderobe, se preoblekli v kopalke ter s pomola polni energije skočili v morje. Voda je bila prijetna. Tam smo nekaj časa skakali s pomola, se zabavali, posneli nekaj skupnih fotografij in se ob tem veliko smejali. Bilo je zelo zabavno in igrivo. Čez nekaj časa smo se vode naveličali in ker je od malice minilo že kar nekaj časa, smo se preoblekli ter svoje želodce napolnili v bližnji restavraciji. Hrana je bila okusna. Po kosilu smo se še nekateri odpravili kupit odličen sladoled ter ga pojedli. Na žalost pa je prosti čas zelo hitro minil in smo se počasi morali zbrati na dogovorjenem mestu. Vsi skupaj smo odkorakali polni lepih spominov do avtobusa in se odpeljali nazaj proti domu. Ta čas smo se še zabavali ter poslušali glasbo. Okrog osme ure večer smo se pripeljali pred šolo ter tako zaključili čudovito ekskurzijo.
Ta dan se mi je za vedno vtisnil v spomin, saj je bila to naša zadnja ekskurzija, katere se je v celoti udeležil deveti razred, zato bi ta dan rada ponavljala znova in znova.
TJAŠA VINDIŠ, 9. B
