KUPIM

Včeraj v vitrini

sem lep avto zagledal.

In v tistem trenutku ter tišini:

avto bom kupil ženi Tini.

Šel sem do prodajalca,

ki je imel dva palca.

Avto kupil sem zato,

ker bil sem dobre volje zelo.

Ven iz trgovine

se s konjičkom odpravim

ter hitro domov iz te vitrine

pa še pot mi hitro mine.

Doma me čaka Tina moja

In kakor sraka zavrešči:

»Dragi, avto je ljubezen moja!

Hi hi hi hi …«

LOVRO VALENKO, 6. B

OSEL NA LEDU

Se osel v svoji koči pozimi dolgočasi

ter sam pri sebi ves čas nekaj kvasi.

Pa pogleda skozi okno in vidi race tri;

vsaka se na ledu prav veselo smeji.

Si osel zaželi zabave,

ki lahko ga stane glave.

Kar požene se na led,

kjer rad drsa se ves svet.

A ker osel teže ne razloči,

mu led pod nogami poči.

Ta se v mrzli vodi zmoči.

Osel močno se prehladi,

v koči ves premražen spi.

Drsanja na ledu si več ne želi.

NIKO KORES, 7. B

POLETJE OD A DO Ž

Absolutno najboljši del leta

Brez zveze zagotovo ni.

C je črka, ki sledi.

Čebele so vesele,

Dolgčas med poletjem ne obstaja,

Ekstravagantno sonce vzhaja.

Fantastično je seveda,

Gleda me iz sobe soseda vseveda.

Hiši sonce skorajda preseda.

»Iiiiii!« zakličem, ko vidim psa, ki ga je mama ostrigla.

»Joooooj!« Vidim, da je ata spil že dva »krigla«.

Kako sem zdržala vse leto?

Lani sem le dočakala potovanje na Kreto.

Morje je najboljši del poletja,

Ne maram na plaži pogostega »dretja«.

Obale …

Plaže …

Resnično obožujem!

Seveda se sprostim.

Šolo pozabim.

Tam se ne učim.
Uživam.

Veselim se …

Zelo naglas družini zakričim:

»Že sladoled imam za vas!«

ZOJA TOPOLOVEC, 7. B

PRODAM, KUPIM

Prodam razpadajoče kolo.

Zanj hočem pravo zlato.

Vem, da ni toliko vredno,

a če je poceni -  bilo bi bedno.

Prodam tudi stari zvezek,

barve kot je španski bezeg.

Vem, da ga bodo vsi kupili

in si pravo bogastvo pridobili.

Kupim sijoče se zvezde.

Zlate ali srebrne, nikakor ne črne.

Upam, da kdo zvezde prodaja.

Če jih ne, bo prava vstaja.

Vse zvezde morajo priti z neba,

da bodo svetile do dna sveta.

Le-te me bodo razveseljevale,

mi v temi pot kazale.

EVA ŽUNKOVIČ, 6. B

VAŠKA IN MESTNA MIŠ

Živela je mestna miška Gloury,

ki vsak dan hodila je k Dori.

Bila je fina gospodična,

saj bila je zelo lična.

Tam na vasi pa živi naša Micika.

Delati je znala vse,

zato so vse skrbi vstran od nje odšle.

Nekega dne na nebu se zmrači,

saj sončen mrk nad vas prileti.

Vsi so panični bili,

še posebej pa gospodična Gloury.

Vse v hiši ji je »crknilo«,

njej pa vse po telesu otrpnilo.

 Panična je letela sem ter tja,

tedaj pa do nje stopi pametna Micika.

Micika v trenutku pomiri jo,

in z modrimi besedami nagovori njo.

»Trgovine, obiske in podobne stvari, opusti zdaj ti,

da pametneje v življenju preživela boš,

pa nekaj denarja vrzi v koš.«

SIMON ŽNIDER, 7. B