PENKALO
Penkalo po imenu Brenkalo
v peresnici leži
in še trdno spi.
Ko peresnica se odpre,
poje polnilo
in se v okolico zazre,
vidi pa črnilo.
Na trebuhu občuti roko,
v očeh uzre papir,
naokoli pa vse polno ravnil.
In tako penkalo po imenu Brenkalo
riše in piše
in vedno znova
pesmico napiše.
PAMETNA TABLA
Kdo zna matematiko in fiziko
bolje kot Einstein?
To zagotovo pametna tabla bo,
hitro preizkusi jo.
Vse naredi namesto tebe,
računa hitreje od mene.
Zna igrati na internetni bas
prav tako kot jaz.
LIST
Listi v zvezku
so drugačni
od tistih v mestu.
Listi v zvezku vedo vse,
kar ti o predmetu pove le učiteljica.
Ti so prijatelji pravi
kot jaz, ti in babi.
Listi na mizah
so skrivnostni listi,
povedo ti tvoje misli.
List bo pesmico imel za spomin
in zato ni nikakršen barabin.
Kaja Muršec, 6. a
ŠOLA
Šola ta nagajiva
je vsa z matematiko prekrita.
Slovenščina je polna sklonov,
besed vse povprek.
Angleščina ti jezik zavozlja,
športna vzgoja teče, skače
in dela prevale.
Z zgodovino greš v preteklost
in tam se učiš letnic,
da glava peče.
Geografija z zemljevidi teče,
gospodinjstvo ti kuha klobase,
glasba pa ti brenka na uho.
DAN
Dan je prelep,
dan je snežen.
Dan je poln prelepih čudes,
skupaj skočimo v nov dan.
V prelepem dnevu dobiš zabavo,
v sneženem pa čaj in limonado.
A dan je lep, če veš,
da je z ljubeznijo prežet.
Lara Mlakar, 6. a
KAJ DELAJO ŽIVALI
V morju ribe se lovijo,
na nebu ptice letijo.
Jaz pa sedim,
pišem in se veselim.
Pes mačko lovi,
ta se mu le smeji.
Ko pa pride noč,
živali dobijo moč.
Sove lovijo,
ničesar ne dobijo.
Jaz pa rimo napišem,
risbo narišem,
grem sladko spat
in pesem končat.
SONCE IN LUNA
Sonce posije
daleč naokrog.
Luna se mu nasmehne,
ker je že naredila svoj krog.
Živali in rastline
se prebujajo zgodaj.
Sonce pozdravijo,
se od Lune poslovijo.
Sonce in Luna pa plešeta,
dan in noč ustvarjata.
Lili Li Dobnik, 7. a
LJUBEZEN
Ljubezen lepa je,
ko spomladi dozori,
pozimi zasneži,
jeseni v liste se obarva in
poleti kot sonce močna je.
Včasih pa te
ljubezen razočara
in kot dež joka se.
PESEM
Pesem je kot pomlad,
ko narava zacveti in
ko roža zadiši.
Pesem je kot sonce,
ki zažari in
kot življenjski dih oživi.
Napišeš pesem,
v katero vliješ
svoja čustva.
KNJIGA
Knjiga te pelje
v čudni svet,
kjer se izgubiš,
v domišljiji.
Imamo knjige z nasveti,
ljubezenske knjige in
življenjske knjige,
ki ti pokažejo svet .
Preberi knjigo,
ki ti pokaže,
kaj želiš in
kakšne ovire te čakajo.
KOLO SREČE
Kolo sreče se zavrti in
smeh na obrazu zažari.
Sreča se smeji,
če se ti uresniči.
Ko s kolesom sreče se voziš,
srečo deliš vsem.
Imejmo vsi kolo sreče
in vsi na svetu
bomo srečni.
Nika Bauman, 7. a
KAJ JE MAVRICA?
Svetlo nebo
so prekrile barve.
»Kaj ni to mavrica?«
so ptice zašepetale.
Rdeča in rumena,
modra in zelena,
vijolična in oranžna.
Vse se tako prepleta.
Gibčna in velika
kot igrača iz tovarne.
To je mavrica,
lepa in velika.
In z nebom se premika.
LETNI KROG
Deklica po trati se sprehaja.
Ko za njo leti metulj,
teče za njim
in ga komaj dohaja.
Poletje sprevrne
se v jesen.
Ko rahel vetrič
prija na topla lica.
Zima je, kadar
počivaš na kavču.
Ob toplem kaminu
se greješ.
Na koncu pomlad
res najlepša je.
Tako zasanjan metulj
spet pride nazaj.
Vrti in vrti
se ta nori krog.
Pomlad, poletje,
jesen, zima in zopet
in zopet znova.
Sanja Krajnc, 6. a
KAKO SE PIŠE MOJA PESEM?
Pišem pesem,
a ne vem, o čem.
Pišem pesem lepo in
zdaj moram izbrati temo.
Ali bo narava,
ljubezen,
vreme
ali šola.
Moja pesem nima
rime, nima smisla.
Moja pesem bo
domišljijska in duhovita.
Polna smeha in zabave!
Moja pesem o moji
pesmi govori.
Napiši še zdaj
eno svojo pesem
ti!
SREČA
Polno vrečo sreče imam.
Z njo potujem vsak dan.
Včasih pa sreča utrudi se
in za kakšen dan počitek si vzame.
Na ta dan me prav vsaka stvar
jezi, vse po zraku leti in na
glavo obrnjeno stoji.
Zdaj vem, da takrat, ko se mi to godi,
sreča na počitnicah se veseli.
Ko pa se sreča naveliča počitnic,
pride k tebi nazaj!
To je takrat, ko pri matematiki
petko dobiš ter na loteriji
vrečo denarja si prislužiš.
Dobro bi res bilo,
če bi si srečo v
trgovini vedno kupili lahko.
TIŠINE NI!
Mogoče si misliš,
da je tišina,
ko si tiho.
A ni res!
Prava tišina sploh ne obstaja!
Ljudje veliko mislijo
in si v času tišine
v glavi zabavo priredijo.
Misli plešejo in glasbo poslušajo.
Ni pa nujno, lahko da namesto
zabave težke račune premišljujejo.
Lahko pesmi govorijo in
grozne stvari kričijo.
A nihče jih ne sliši,
saj so glasna tišina.
Zdaj veš, da tišine ni,
da v glavi nemir in glasba
vedno živi!
POČITNICE
Komaj spet čakam,
da v počitnice zajaham!
Rada imam majske,
saj so prijetne,
a še raje imam poletne!
Takrat na morje odhitim
in se v globino morja spustim.
Se hladnemu vetru prepustim.
To je res uživanje pravo.
Ko skočiš v vodo, te osveži tako,
da te kar prenovi.
Ni pa nujno,
da greš samo na morjé
lahko zaviješ še v gore.
Tam lepa je narava, super zrak,
za tvoje zdravje
je to pravi korak!
Počitnice potrebujemo prav vsi!
Zato hitro opravite z vsem delom
in še vi skočite tja,
kjer se uživa, kar se da!
Sonja Topolovec, 7. a
SIVI SVET
Vse je sivo,
vse je pusto.
Nihče se ne smeji,
vsi so resni.
Hodim sama,
nihče ne pozdravi.
Vsi samo nekam hitijo,
žalostno je.
Pozdravim jaz,
vse, kar dobim,
je oster pogled.
Tudi jaz se več ne smejim.
KNJIGA
Knjigo odpre,
joj, kako dolgočasno je,
zato jo zapre.
Vzame drugo,
nato še tretjo,
nobena zanimiva ni.
Odloči se, da rajši,
kot knjigo bi bral,
se bo s prijatelji zunaj igral.
Tanaja Čeh, 7. a
STVARI V ŽIVLJENJU
Življenje je ena smešna stvar,
a žal mu dandanes vlada denar.
Smeha si v življenju vsak želi,
a prav vsak človek ga veliko ne dobi.
Ljubezen je ponavadi najlepši občutek,
a včasih je tudi grozote trenutek.
Za nekatere je ljubezen trpljenje,
pa saj ima vsak človek svoje mnenje.
Nebo je modro, sneg je bel,
ne oziraj se na druge, bodi vesel.
Tibor Knaus, 7. a
DREVO
Drevo je veliko čudo narave.
Brez vode, sonca in hrane
si ne zaceli niti ene rane.
Ima svoje meje,
do katerih iztegne velikanske veje.
Sovraži zimo in komaj čaka,
da gre mimo.
SADEŽ
Sadež je zelo sladek
in včasih pusti tudi kak madež.
Včasih je grenak,
v skupino pa ne sodita mak in rak.
Moje najljubše sadje je hruška,
ki je vedno prava debeluška.
CESTA
Cesta je pot,
ki ponavadi vodi do mesta.
Včasih je stara
kot starinska omara.
Včasih pa nas z veseljem
pripelje v nov svet.
TOPLOTA
Toplota ni pomota,
brez nje nastane samota.
Toploto potrebuje hiša
in tudi moja psička Miša.
Brez toplote življenje ne bi bilo krasno,
ampak siromašno.
KNJIGA
Včasih se ti skrije
in se skrivaj umije.
Včasih v njej nastopa Sneguljčica
in tudi Trnuljčica.
V njej je polno dreves
in raznoraznih čudes.
Tina Aubelj, 6. a