BRANJE

Ene žalostne, debele,

druge tanke in vesele.

Ene za odrasle teme,

tudi pravljice so nekatere.

Knjige prav vesele so,

ko jih v roke vzamejo.

Kdor pa si izbere jo,

pravi srečnež bo zato.

Bere knjigo si doma,

a končati ne zna.

Tako je zanimiva,

da te vrže s tira.

Ko knjižnico obiščeš,

nove knjige spet poiščeš.

Bereš jih kot nor,

zdaj ti pravijo že »knjižni molj«.

Neža Panikvar, 7. a

TAM V DALJAVI

Tam v daljavi,

kjer stikata se morje in nebo,

kjer ptički lepo pojo,

tja pojdem po srečo.

Vzamem culico,

na rame jo zavihtim,

srečno se na pot odpravim.

Le kaj se našlo bo v daljavi,

kamor pojdem jaz vesel,

morda bo reka, potok ali star hlev?

Na vse, kar bo, pripravljen sem,

tako pač je

in mi je bilo namenjeno.

Neža Panikvar, 7. a

GLEDALIŠČE V NEDELJO

Ko zadnja ura

za predstave odbije,

vsi hitijo domov.

Lutke pa počasi prihitijo

na oder, njihov dom.

Ko princesa in gospod

se po odru vrtita,

se žoga in žaba

igrivo smejita.

»Kaj je to?« se volkec sprašuje.

Pove jim to hitro in jih obrekuje.

Vsako noč je velika predstava,

lutke jo igrajo,

saj je to sama zabava.

Hitro konec je zabave,

saj začnejo se predstave.

Neža Panikvar, 7. a