Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 16.10.2018

oblačno
Popoldne bo pretežno oblačno. Predvsem v južni polovici Slovenije bodo občasno možne rahle krajevne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 18, na Primorskem do 21 °C.
9°C | 17°C
sreda, 17.10.2018
10°C | 21°C
četrtek, 18.10.2018
9°C | 21°C
petek, 19.10.2018
10°C | 20°C
sobota, 20.10.2018
8°C | 20°C
Opozorila
Torek, 16.10.2018 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
9°C
17°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Šolstvo Osnovna šola

OH, POČITNICE!


OSNOVNA ŠOLA

| |
13.09.2018      21:40
A A

OH, POČITNICE!



Deli:

MOJE SANJSKE POČITNICE

 

Moje sanjske počitnice so se odvijale v Italiji in Franciji. Z bratom Žanom, z njegovo punco Nino in z njenim bratcem Nejcem smo se odpeljali v Ljubljano. Nato smo vstopili v letalo. Takrat se je v bistvu vse začelo.

Ko smo prišli v letalo, je bilo vse tako čudno, saj še nisem letela z njim. Sedela sem zraven Nine, njen bratec pa je sedel zraven Žana. Vse je bilo v redu, dokler nam pilot ni sporočil, da bomo vzleteli. Zaprla sem oči in ko sem jih odprla, smo bili nad oblaki. Bilo je čudovito. Nato je prišla stevardesa in nam ponudila prigrizke. Ker sem vedela, da v Parizu ne bomo kmalu, sem zaspala.

Ko sem zaspala,  je bil čas za kosilo. Nato sem spet zadremala, dokler me nežen glas ni prebudil. “Kaja, zbudi se, prišli smo. Kaja!” je ves čas ponavljala Nina. Prebudila sem se in lahko smo odšli. Bili smo v Parizu. V čudovitem Parizu. Bilo je tako lepo, da nisem vedela, kam bi šli najprej.

Najprej smo šli v hotel. Soba je bila lepa in razkošna. Ta dan smo počivali. Naslednje jutro smo zgodaj vstali, saj smo imeli zajtrk. Bilo je slastno. Po zajtrku smo si ogledali mesto. Bilo je lepo in zanimivo, ampak ni me tako zanimalo, kot me je Eifflov stolp. Nanj smo odšli zvečer, saj mesto lepše zgleda pa sončnem zahodu. Strah me je bilo iti nanj, saj se bojim višine. Ampak vsi trije so mi pomagali odpraviti ta strah. Nato smo končno lahko šli nanj. Ko smo prišli na vrh, je bilo tako lepo, da sem mislila, da sanjam. Videli smo celotno mesto. Le žal mi je bilo, ker smo morali drugi dan oditi.

Naslednje jutro smo se odpravili na letalo. Sedaj smo leteli v Milano. Ta kraj je bil bolj zame in za Nino. Hodili sva od trgovine do trgovine, dokler nisva bili tako izmučeni, da smo morali nekaj prigrizniti. Po kosilu smo se odpravili v hotel in nekaj časa počivali. Ko se je začelo temniti, smo odšli na večerjo. Po večerji smo si do konca ogledali preostanek mesta. Zjutraj smo spet odšli na letalo. Ko smo prispeli v Ljubljano, mi je bilo žal, ker so se te počitnice tako kmalu končale.

Našim staršem je bilo žal, ker niso hoteli potovati z nami. Ko smo se poslavljali, mi je Nina rekla:« Se vidimo naslednjič in te počitnice lahko ponovimo.«

Kaja Gojkošek, 7. b

 

MOJE SANJSKE POČITNICE

To poletje sem doživela moje sanjske počitnice v Španiji. Bilo je zelo zanimivo in lepo. Spoznala sem tudi prijatelje in z njimi iskala školjke v morju. Res je, da so se hitro končale, vendar jih je bilo lepo doživeti, četudi se je zgodilo nekaj groznega.

Vse se je začelo, ko smo se peljal v Ljubljano na letališče. Bila sem zelo vznemirjena, saj sem tokrat prvič letela. Prispeli smo in nato čakali pet ur, dokler nismo vzleteli. Bila je zabavna izkušnja, dokler je trajalo. Minilo je nekaj ur in že smo bili v Španiji. Ozrla sem se okoli sebe in bilo je prečudovito. Na letališču smo vzeli svoje stvari in potovali z avtobusom v Tosso de Mar. Medtem ko smo se vozili, nam je vodička pripovedovala o prečudoviti školjki, ki je globoko v morju.

Ko smo prispeli v hotel, sem bila zelo utrujena in zaspana. Odšli smo spat in v svojih sanjah burno čakali na jutro, ki smo ga dočakali naslednji dan. Zbudili smo se in odšli na zajtrk. Nato smo odšli na plažo, kjer sem spoznala Amber, Alex in Crisstino. Po nekaj urah smo postale neločljive, plavale smo v morju, se zabavale in se imele lepo. Dnevi so izginjali drug za drugim in tako se je bližal tudi konec počitnic.

Napočil je zadnji dan in takrat sem jim povedala o školjki. Alex, ki se je vedno delala pogumno, je skočila v vodo, tako kot me. Po nekaj minutah plavanja smo se s surf boardom odpravile iskat školjko. Seveda jo je našla Amber, ki je bila zelo pametna. Alex se je razveselila in začela srfati. Opozorile smo jo, saj so valovi bili zelo močni, ampak Alex ne bi bila Alex, če bi nas poslušala. Približeval se nam je gromozanski val, ki je Alex vrgel v morje. Skrbelo nas je, saj se ni dvignila na površje. S Crisstino sva jo začeli iskati in jo tudi našli. Z nogo, je obtičala med skalami. Osvobodili sva jo in vse smo odplavale na površje. Alex je vzela školjko iz žepa in nam jo pokazala. Bila je prečudovita. Preostanek dneva smo preživele v hotelu, no, vsaj dokler se nismo poslovile. V se stvari smo zložili v kovček in odleteli domov.

Naslednji dan sem se zbudila s petinšestdesetimi sporočili na telefonu. In še zdaj se ukvarjam z njimi.

Lilly Kovačec, 7. b

MOJE SANJSKE  POČITNICE

To šolsko leto so se zame počitnice začele že nekaj dni prej kot za ostale sošolce. Ocene so bile že zaključene. Lahko sem odšel na morje skupaj z botrico, botrčkom in psičko Luno. Tudi naša babi se je odločila, da pojde z nami.

Kot vsake počitnice so se tudi te začele s pakiranjem kovčkov. Zdelo se mi je, kot da nas sploh več ne bo nazaj, toliko prtljage se je nabralo. Ko smo jo končno naložili v avtomobil, smo še za nekaj ur legli k počitku. Zbudilo me je čudno zibanje sem ter tja in glasno šumenje morja. Stopil sem iz sobe in se znašel skupaj s psičko Luno na palubi ladje, nekje na odprtem morju. Luna je v roki držala ribiško palico in se veselo basala s sladoledom. »Pridi, Mai in sedi k meni«, je rekla.

»Tudi za tebe imam ribiško palico.«

 Ker se mi vse skupaj sploh ni zdelo čudno, sem lepo sedel k Luni in tudi sam začel loviti ribe. Ribe? Joj, kaj ribe! Ribozoni so se ujeli na najino vabo. Brancini, igle, sipe in orade so bile tako velike kot kakšni mamuti ali dinozavri. Ugotovil sem, da je najina vaba - čokoladni sladoled z mletimi lešniki nekaj čudovitega in čarobnega. Tudi nama z Luno je zelo teknil. Ribozoni pa so že kar sami skakali na palubo. Ker jih je bilo že čisto preveč, se je ladja začela potapljati. Tudi naju je začelo vleči proti dnu morja. Upirala sva se, brcala in plavala, da ne bi utonila.

»Maaai, Maaai! Zbudi se, vstani!« Nekje daleč slišim babičin glas. Joj, kako sem si oddahnil, bile so samo sanje. Sem pa se odločil, da bi zvečer na sprehodu ob obali morda le naročil čokoladni sladoled z mletimi lešniki, morda vanilijo.

To so bile moje sanjske počitnice, o resničnih pa kdaj drugič.

Mai Colnarič, 7. b

 

 

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI OŠ KIDRIČEVO? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!