DRUŽINSKA

Prvi na svet,

prišel sem jaz.

Potem je še Mia

nas okrepila.

Kot tretja je

Pia se pridružila

ekipi tej naši

in jo osvežila.

Jaz sem bolj tihe

in mirne narave.

Mia je žvergla,

da glava boli.

Pia pa skače

iz kavča na kavč,

babi iz »kuhne« pa glasno kriči:

»Tišina, vsi trije, vi!«

Tako sem okaran

spet tudi jaz,

čeprav sem bil tiho,

zares - celi čas.

A kaj bi na babi

se našo jezil?

Je steber družine

in njen je okvir.

MOJA DOMOVINA

Ponosen sem nate, veš, domovina,

ponosen na tvoje drage ljudi,

ponosen na prednike svoje,

ki jih piše zgodovina.

Vodila si jih večkrat po težkih poteh,

gorja ni bilo malo, niti solza,

da mi zdaj tebe svobodno imamo.

To njih je največji življenja uspeh.

TVOJA DRUŽINA

Čutim to srce boleče,

vidim te solze v očeh,

nimaš te sreče,

da bil bi pri dobrih ljudeh.

Pridi zdaj k meni,

podam ti roko,

jaz tvoja družina

vsak dan sem lahko.

Vsak dan eno črko

dodajam zate,

vsak čas tej pesmi

dodal bom ime.

Vsak kos čokolade

skrijem zate,

da sladek okus

prikril bo solze.

ŠOLA V ODMEVU

V šolo spet veselo se podamo                   damo

Kjer vsi predmeti ti različni                              lični

Novega ta dan nas naučijo                                učijo

Smo željni novega spoznanja                           znanja

Iz ure v uro spet spoznamo                               znamo

Da znanje ni ležeči kamen                                amen!

Je žarek plesoči, neizbežni                               bežni

Boža te nežno, da se pridružiš                         družiš

Nam v tem vrtincu znanja in snovi                  vi

Mai Colnarič, 9. b