MOJ SVET JE MAVRICA

Moj svet je pravljica,

prava mala mavrica.

Ko se v knjigo zatopim,

vse preberem, obnovim,

pojem, plešem, se igram

in se veselim.

 

Pravljice zdaj konec je,

to mi ni prav všeč.

Ves besen vržem knjigo

v vročo peč.

 

Knjiga lepo gori,

ko meni jeza se hladi.

Zdaj pravljice ni več,

ker vrgel sem jo v vročo peč.

Luka Gašparič, 6. A

 

 

MOJ SVET JE SUH

Moj svet je suh,

pravljica pa polna muh.

Najboljši šport je plavanje,

ker se tam omogoči zabavanje.

 

Rokometa ne smeš igrati,

kaj šele nogometa.

Tam je velik kraj,

v njem pa tudi raj

kot kakšen papagaj.

 

Norenje je dovoljeno,

učenje pa manj zaželeno.

V tem svetu ne moreš dobiti štirke

tako kot prijatelj Mirke.

 

Krasi nas oprema,

ali greva?

Moj svet je suh,

pravljica pa polna muh.

Tina Aubelj, 6. A

 

UGOTOVITE, KJE DEŽELA MOJIH SANJ JE?

Zjutraj vstanem z desno nogo,

zunaj se igram le z žogo.

Tu v svetu tem mojem

vedno boš na novo rojen.

 

Zjutraj ne zaspi,

v šolo se mudi.

Tam učil se boš stvari,

da znanje kar leti.

 

Domačo nalogo narediš,

da dobro oceno dobiš.

Domov prideš vesel,

tako da bi kar zapel.

 

Besede so vse odveč,

takšne mladosti

ne bo nikoli več.

 

Mladost je lepa

kot lepa repa.

Mladost je vesela

kot manikerka Ela.

 

Svet, v katerem živim,

je moj sanjski svet,

v njem od sreče kar letim

in svojo pesmico znova poživim.

Kaja Muršec, 6. a

 

 

MOJ SVET JE PRELEP

Zvečer se zasanjam

in že letim v svoj svet.

Vidim poljane

in ta čudoviti svet.

Letim v nebo visoko, visoko,

vidim še morje, morje globoko.

 

Moj svet je prelep,

veliko je dreves

in veliko čudes.

Vstopiš v ta pravljični svet

in že si prevzet.

 

Če vam je všeč

moj pravljični svet,

pridite hitro

v ta svet čudes.

Lara Mlakar, 6. a

 

MOJ VSAKDAN JE PRAVLJICA

Moj svet je pravljica,

ko je narejena domača naloga.

Ko pridem iz šole,

hitro nalogo naredim,

snov ponovim,

da lahko potem na trening odhitim.

 

Na treningu delamo vaje z žogo,

in sicer jaz z levo nogo.

Po vajah še tekma sledi,

da pomerimo moči.

 

Ko utrujen pridem domov,

še enkrat ponovim snov.

Pozneje utrujen zaspim

in v sanjah pravljico doživim.

Aljaž Verlak, 6. A

 

MOJ SVET

Moj svet je

s soncem odet,

s pesmico objet.

 

Moj svet ni črn in pust,

ampak je barven!

 

Moj svet ni lažen,

ampak je resničen!

 

Moj svet ni tih,

ampak je glasen!

 

Moj svet je pravljica!

Moj svet je MOJ!

 

Kakšen pa je tvoj?

Lara Bohl, 7. A

 

MOJ SVET JE PRAVLJICA

Moj svet je pravljica,

ko se domišljija igra,

pleše in zabava

vse do konca sveta.

 

A ko spim,

domišljija počiva,

sanja vse mogoče stvari,

ampak ji ne zmanjka energija.

 

A ko je dan,

razmišlja sto na uro

in nikoli ne pokaže mule.

 

Domišljija ropota in žvrgoli,

ko sem vesela, nove ideje pridobi,

a ko sem žalostna, je tudi ona,

takrat smo žalostni vsi.

 

Zato vesel bodi ti,

da bo tudi domišljija,

da ne bo tako negativno divja.

Dora Cicmanović Zimet, 7. A

 

NAŠ SVET JE PRAVLJICA

Naš svet je pravljica

in vsak piše svoje poglavje,

nekateri pišejo o žalosti,

drugi imajo raje veselje.

 

Vsako poglavje je zanimivo

in vsakega je vredno prebrati,

tako da ga ne obsojaj,

če ga ne nameravaš spoznati.

 

Vsako je dobro in zabavno,

vsako je vijugasto in je ravno,

Vsako je žalostno in vsako veselo,

Vsako je pravo mojstrsko delo.

Tibor Knaus, 7. A

 

NAJ BO SVET PRAVLJICA

Svet je pravljica,

vsak ima svojo.

Življenje jo zgradi,

s kom, pa izberemo sami.

 

Vsaka pravljica

se enkrat konča,

lahko je konec pravljičen,

če seveda izbereš pravega princa.

 

V pravljici si izbereš svoj grad

in svojega junaka,

da bo pravljica še lepša.

 

Naj bo pravljica vsega sveta

le neskončna pravljica,

ki se na koncu vseeno konča.

Sonja Topolovec, 7. A

 

PRAVLJIČEN KONEC TEDNA

Zjutraj zgodaj se zbudim,

iz postelje ne odhitim,

saj nedelja je, ugotovim.

 

Potem dolgčas se začne,

a hitro gre,

če dan v redu je.

 

Če pa sama sem doma,

to je prava pravljica,

saj me pajka gledata dva.

 

Zvečer pa le zaspim,

ker ima ta pesem

veliko rim.

Lili Li Dobnik, 7. a