V torek, 17. 10. 2017, smo se učenci OŠ Cirkovce odpravili na pohod na Pohorje.
Ob 8.15 smo se zbrali pred šolo, kjer sta nas že čakala dva avtobusa. Dobili smo malico in jo dali v nahrbtnike. Izpred šole smo odšli približno ob 8.30.
Ko smo prišli na Pohorje, smo pojedli malico in malo poklepetali. Nato smo začeli s pohodom. Med hojo sem se najbolj družil z Galom, Anžetom, Anejem in Oskarjem. Videli smo veliko rastlin, dreves in predvsem gob. Ko je prišel velik klanec, smo se fantje znašli. Oskar je hotel nabirati kondicijo, zato sem se prijel njegovega nahrbtnika, da me je vlekel navkreber. Našli smo tudi lesene palice, ki smo jih žal morali dati stran. Slapovi so bili res čudoviti. Škoda, da s seboj nisem imel telefona.
Ko smo le prišli do doma Pečke, sem čutil pravo olajšanje. Veliko smo se igrali in jaz sem si od sošolca sposodil dva evra, da sem si lahko kupil kakav. Ta dva evra sem mu že vrnil.
Na poti nazaj je bilo res naporno, a manj kot prej. Naju z Anžetom je tiščalo lulat, zato sva morala počakati vse učence, da so šli mimo, da sva lahko v miru odtočila. Na srečo se je moja izgubljena jakna le našla, saj je bila ves čas na avtobusu. Zanimivo, da sploh nisem ugotovil.
Pred šolo smo prišli okrog 14. ure. Ob 14.30 sem šel na avtobus proti domu.
Bilo mi je zelo všeč, to bi ponovil še enkrat pod pogojem, da pot ne bi bila tako naporna.
Jakob Pernat, 5. a
OŠ Cirkovce
Jesenski pohod na Pohorje
17. oktobra smo imeli učenci od 1. do 5. razreda športni dan. Odpravili smo se na Pohorje.
Zbirali smo se v šolski avli. Ob 8.30 smo se odpeljali na Pohorje, proti parkirišču malo pred gozdom.
Ko smo izstopili iz avtobusa, smo najprej imeli malico. Tam so bile vreče, polne peska, na katere smo sedli. Ko smo pojedli malico, smo začeli hoditi proti vrhu.
Med potjo sem z Lano, Majo in Lucijo nabirala kostanje. Večkrat sem se zbodla, ker sem kostanje v ježici nabirala z golimi rokami. Med hojo smo prečkali tudi potok. Bilo je zelo veliko blata, ker se je po tej potki razlival majhen potoček in ker je prejšnjo noč deževalo. Komaj sem čakala, da pridem do vrha, ker so me noge že pošteno bolele. Ko sem pogledala v zrak in videla svetlobo, sem vedela, da je to vrh. Bila sem zelo vesela, da sem prišla na cilj in da sem lahko sedla.
Tam smo imeli še malico. Na vrhu je bila še gostilna z avtomati. Nekaj od tega mi je bilo všeč in sem si kupila. Ko smo se najedli, nas je čakala dolga pot navzdol. Ko smo se odpravili, sem se spomnila, da sem pozabila nahrbtnik. Hitro sem stekla ponj. Hvala Bogu, da sem se hitro spomnila, ker če se ne bi, bi ostala brez ključev za omarico. Hitro sem stekla do sošolk in med potjo so me opekle koprive. Bilo je zelo neprijetno, saj me je to motilo ves čas.
Komaj sem čakala, da pridem do avtobusa, in ko sem pogledala naprej, sem bila zelo vesela, ker sem videla avtobus.
Nahrbtnike smo odložili v prtljažnik avtobusa in se odpeljali proti šoli.
Ko smo prišli, sem v šoli imela še kosilo. Za kosilo sta bila špinača in krompir.
Komaj sem čakala, da pridem domov in ležem na kavč.
Vedela sem, da me bodo noge bolele šele naslednje jutro. Nisem se zmotila.
Tina Kolednik, 5. a
OŠ Cirkovce
