Nekoč, pred davnimi časi, sta živeli mati in hči. Nekega dne sta se odpravili v gozd na sprehod. V gozdu sta nabirali sadeže. Ko sta že nekaj časa hodili po gozdu, se je hčeri pod nogami nekaj zasvetilo. »O, nekaj sem našla,« je dejala. Mati jo vpraša: »Kaj pa si takšnega našla v tem zapuščenem gozdu?« Hči ji pove, da nek prstan. Videti je čudežni prstan. Ta prstan je mogoče izgubil kakšen kralj ali kraljevič. Ko že nekaj časa razmišljata, kaj bosta naredili, se odločita, da gresta domov. Doma se pogovarjata in razmišljata, kaj bi storili. Nato se mati spomni, da je na drugi strani gozda grad. Čez nekaj časa se mati odloči, da bo poslala hčer do gradu. Hči temu zelo nasprotuje, mati pa ji reče: »Dobro zmaga, zlo je kaznovano.«

Hči se čez nekaj časa odpravi na pot do gradu. Tam jo sprejme kralj. Hči začne pripovedovati, kaj se je zgodilo in kaj je našla. Kralj ji nato odgovori, da je morda ta prstan od kraljeviča. Kralj pokliče kraljeviča in hči mu pokaže prstan. Kraljevič je takoj prepoznal prstan in ji povedal, da ga je pred nekaj dnevi izgubil, ko je jezdil po gozdu.

Kralj in kraljevič nista vedela, kako se naj mladenki zahvalita. Nato se le kralj odloči in ji reče: »Hvala, da si tako prijazna, in bodi še naprej takšna.« Hči je z dvignjeno glavo odšla proti domu. Bila je zelo vesela, da je naredila dobro delo. Tako sta bili mati in hči srečni v svojem življenju.

Eva Kerle, 4. b