Hrepenim po ... Po čem hrepenim? Vsakdo po nečem hrepeni. Nekdo lahko hrepeni po zdravju, drugi po denarju, spet tretji po ljubezni.

Tako kot drugi imam tudi jaz svoje želje in cilje v življenju. Moj prvi cilj je dokončati osnovno šolo ter se kasneje vpisati v srednjo šolo. Izobrazba se mi zdi zelo pomembna stvar v življenju. Izšolaš se za nek poklic, ki ga boš kasneje v življenju opravljal in z njim služil kruh. Menim, da smo devetošolci na eni od najpomembnejših prelomnic našega življenja. To je izbira poklica. Ko smo bili še majhni, smo si že vsi naredili načrt v naših glavicah. Ko so nas starši ali sorodniki vprašali, kaj bomo, ko bomo veliki, smo jim veselo povedali poklic, ki nam je bil všeč. Z leti pa se je naša izbira nekoliko spremenila. Začeli smo razmišljati, katere so dobre in slabe strani nekega poklica. Pred izbiro se moramo dobro informirati, da bomo kasneje veselo in vestno opravljali svoj poklic. Znanje je v življenju zelo pomembno. Tudi slovenski pregovor pravi, da kar imamo v glavi, nam ne more nihče vzeti.

Moj cilj je tudi, da bom našel dekle, s katero se bom razumel in kasneje tudi poročil. Čez čas bi skupaj imela tudi otroka. Živeli bi v hiši z dvoriščem in majhno njivo, kjer bi si pridelali hrano. V družini bi se dobro razumeli in se ne bi prepirali.

Hrepenenje je lahko širše. Lahko hrepeniš po miru v državi, kjer živiš. Beguncem, ki iz Sirije bežijo pred vojno, je največji cilj v življenju, da bi živeli v državi, kjer ne bi bilo vojne in bi vladal mir.

Slovenci kot narod smo dolgo hrepeneli po svojem jeziku. Vztrajali smo in danes imamo svoj jezik tako kot drugi narodi. Hrepeneli smo tudi po svoji državi. Zanjo smo se borili. Zdaj imamo tudi svojo državo. Narod Slovencev je hrepenel po marsičem. Bili smo vztrajni in z vztrajnostjo dosegli veliko.

Po čem hrepenim? To vprašanje sem si postavil na začetku. Prišel sem do zaključka, da hrepenim po izobraževanju in dobrem poklicu, zdravju in sreči ter miru v državi.

Žan Pleteršek, 9. b