NAGRAJENCI FESTIVALA PRANGER 2019 V ROGAŠKI SLATINI

Tomaž Šešo Zafošnik: Vesolje

Nika Maroh: Vesolje

Partik Cvetko Vindiš: Vesolje

Miha Vaupotič: Vesolje

VESOLJE

Vesolje. Tako veliko.

Prostrano, a nikoli zaspano.

Vse dni je razigrano.

Nikoli naigrano.

Vesolje z bogovi pije čaj.

To je pravi raj.

Skupaj se smejijo,

včasih kak planet potopijo.

Vesolje vedno pazi nate.

Pa ti na njegove brate?

Vesolje uči in vse sliši,

zato le lepo piši.

Vesolje je preveliko,

da bi ga raziskali,

zato bomo o njem brali

knjig in pesmi veliko.

Tomaž Šešo Zafošnik, 7. b

VESOLJE

Kaj je vesolje?

To je vse okoli nas.

V njem naša Zemlja kroži,

ujeta v čas.

V njem se Sonce smeje,

ko nas greje

in Luna mežika,

ko gremo spat med odeje.

Je zvezdic nešteto,

planetov ogromno.

Kdo ve?

Morda pa kje vesoljci živijo,

se po planetih lovijo?

Vesolje je večno vprašanje.

Tu odgovorov ne dobimo,

zato domišljija nam slika neznani svet,

poln lepote in v zvezdice odet.

Nika Maroh, 7. a

VESOLJE

Včasih si želim,

da v vesolje bi odšel,

nekaj mesecev na Zemljo ne bi prišel.

Z raketo bi krožil povsod

in se bi zabaval – gospod.

Na Luni bi pristal

in se z vesoljci igral.

Vesolje je morje,

kjer jadraš dobre volje.

Vedno ga občuduješ

ter ga poveličuješ.

Polno je planetov

in velikih kometov.

Patrik Cvetko Vindiš, 6. a

VESOLJE

Vesolje neskončno širi se,

v njem majhna krogla je.

Na krogli živimo mi, ljudje,

noben drug za nas ne ve.

Krogla Zemlja se imenuje,

vsakdo se po njej zgleduje.

Levo, levo se vrti.

Res, noben ji ne sledi.

Okrog Sonca venomer

kroži Zemlja v isto smer.

Sonce pa se ne premika,

v Rimski cesti se svetlika.

In če z Rimske ceste greš,

za pot nazaj težko izveš.

Ker če smo vesoljci mi,

so vesoljci čisto vsi.

Miha Vaupotič, 6. a

Dne 25. 5. 2019 smo nagrajenci natečaja Mali Pranger - Ela šli na podelitev priznanj. Natečaj ima ime po pisateljici Eli Peroci. Podelitev je potekala v Rogaški Slatini v Aninem dvoru, ki je bil lepo okrašen s steklenimi kristalčki. Ko smo se tam vsi - nagrajenci, vodje projekta, starši in mentorji zbrali, sta nam dva učenca pripravila uvod. Povedala sta nekaj o nastanku in zgodovini natečaja, zaupala sta nam tudi izjavo prej omenjene pisateljice - Ele Peroci: »Ne pišem za otroke, temveč otrokom.«

 Nato sta nam še učenki glasbene šole zaigrali skladbi s flavto in citrami. Zatem sta učenca predala besedo vodji projekta in knjižnice ter županu. Ti so povedali še nekaj več o natečaju, prav tako pa so nas motivirali za obisk mesta. Rekli so tudi, da upajo, da bomo, ko bomo odrasli, prišli na Veliki Pranger.

Potem je sledila podelitev priznanj nagrajencem. Bilo nas je 50 od 242 prijavljenih. Po podelitvi so nam pripravili še pogostitev. Meni se je ta dan vtisnil kot nekaj lepega, saj smo zraven podelitve imeli tudi druženje z družino.

Miha Vaupotič, 6. a

Iskrene čestitke!

Mentorica: Sonja Lenarčič