Hajdina
Rače-Fram
Starše
GAZELA
Al' me ljubiš al' me rabiš? Daj, povej.
Kot žarek sonca, ki te zjutraj vstane? Daj, povej.
Te prevzame, ko zjutraj z mano vstaneš?
Ko nama ptički žvrgolijo prelepo pesmico? Daj, povej.
Al' bi te peljal nekam daleč, kjer nama bo res lepo?
Ti zapel bom pesem svojo, ki prevzela te bo zelo. Daj, povej.
Al' bi te ljubil ali pazil, ko z menoj boš šla drugam?
V tiste kraje, kjer poljubil te bom srčno in vprašal te za roko. Daj, povej.
Jan Alexander Habjanič, 9. b
Zadnje leto
Devet
let smo niti skupaj tkali. Se
bo to še obdržalo? Nihče ne ve. Vsak
v svojo smer počasi hodi, a
koraka v pravo smer? Nihče ne ve. Ali
bomo srečni, ali bo lepo? Ali
pa bomo izgubljeni in sami? Nihče ne ve. V
srednji šoli bo popolnoma drugačen svet, a
vseeno si želim, da
prijateljstvo se ne izgubi. In
če se bo? Nihče ne ve. Kaja Gojkošek,
9. b Gazela
Smo se zadnjič skupaj za klopi usedli?
Smo zadnjič se objeli, a noben ni vedel.
Smo
se zadnjič na hodniku družili? Smo
zadnjič se brez mask videli, a noben ni vedel. Smo
zadnjič bili vsi skupaj?
Smo zadnjič živeli normalno, a noben ni vedel.
Pia Lobenwein,
9. b Rutina Ponedeljek
je pred vrati, že spet. S
tem naš dolg teden se prične. Zjutraj moramo ob sedmih vstati, že spet. In
se z avtobusom v šolo odpeljati. V
šoli osem ur za klopjo sedimo, že spet. Edino,
kar nas žene, sta malica in kosilo. V
dekle si se zaljubil, že spet. A
nisi zbral poguma, da bi kaj rekel. Rep
si med noge vtaknil, že spet. Vrgel
puško si v koruzo. Ne
da bi sploh ustrelil, že spet. Tomaž Šešo
Zafošnik, 9. b
