Po uri vožnje smo se z železniške postaje odpravile proti centru mesta. Kavico smo si privoščile na trgu ob potomki znamenite najstarejše trte na svetu. Nato nam je lokalna vodička povedala veliko informacij o mestu in nas napotila na oglede, za kar se ji zahvaljujemo. S svojo iskrenostjo in prijaznostjo nas je navdušila in imela sem občutek, da bo kljub manjšemu mestu časa premalo.

Z Glavnega trga, jedra mesta iz 14. stoletja, kjer sta znamenito kužno znamenje in mestna hiša in kjer poteka vsakoletni Grossmanov filmski festival, smo se odpravile proti že na daleč opazni cerkvi Janeza Krstnika. Dviga se na Miklošičevem trgu, kjer je tudi spomenik jezikoslovca Franca Miklošiča. Nato nas je pot vodila do Parka 1. slovenskega tabora. Shod, ki je bil na tem mestu leta 1868, ima še danes velik pomen za slovensko zgodovino. V parku smo tudi telovadile ter pritegnile poglede in pozdrave prijaznih domačinov in predvsem domačink. Z eno od njih smo tudi pokramljale in skupaj zapele. Pogledale smo si še ljutomerski hipodrom z znamenito avtohtono konjsko pasmo ljutomerski kasač. Velik stadion še danes ob nedeljah združuje Ljutomerčane ob konjskih dirkah. Naše nepozabno dopoldne smo sklenile v gozdnem rezervatu Babji Ložič, kjer smo v senci čudovitih hrastovih in gabrovih dreves uživale ob zvokih ptičjega petja in lepoti neokrnjene narave. Na vlak smo počakale v Parku generala Maistra, kjer je njegov bronast kip, ki s knjigo v roki nagovarja obiskovalce.

Nas, oranžne popotnice, so prevzele kulturne znamenitosti in čudovita narava v tem manjšem slovenskem mestu. Vsem, ki ga še ne poznate, priporočamo, da ga obiščete. Ne bo vam žal.

M. Jurtela.