December, mesec, ko se ozremo nazaj in pričakujemo prihod novega leta, je kot nalašč primeren, da se svojim poslušalcem predstavimo s svojimi dosežki. Da pa to ne bi izzvenelo preveč monotono, smo medse povabili zanimive glasbene goste. Nedeljsko popoldne smo pričeli še z zadnjimi pripravami in uglaševanjem vseh nastopajočih, ob 17. uri pa so naši poslušalci napolnili dvorano.
Koncert smo gostitelji pričeli z znano Vive l'amour. Ob prepevanju slovenske ljudske Glej, glej, kak mimo gre se je na oder sprehodila povezovalka Monika. Njen prijeten glas, izbrane besede so napolnile dvorano in nam pričarale praznično vzdušje decembra. V prijetni igri svetlobe v praznično okrašeni dvorani in odličnem oblikovanju zvoka smo nadaljevali svoj nastop.
Po uvodnih pesmih zbora smo prostor na odru prepustili našim prvim gostom, otroškemu pevskemu zboru Osnovne šole Kidričevo pod vodstvom zborovodkinje Liljane Krošelj. Igrivost mladih nastopajočih ob spremljavi zborovodkinje je vnesla v dvorano prešerno vzdušje in ni jih malo tistih, ki si so potihoma v sebi prepevali Kekčevo pesem in tudi ostale poznane iz svojega otroštva.
Ponovno je z odra zadonel glas zbora in slišali smo prelepe ljudske iz slovenske narodne zakladnice.
Krasen večer, napolnjen z ubranimi glasovi, smo dopolnili z zvokom citer in violine izpod prstov Leje in Gaje, glasbil, ki v teh dneh pričakovanj vnašata mir, sproščenost med nas.
Naš naslednji sklop pesmi so predstavljale napitnice s pridihom Dolenjske.
Sledilo je majhno presenečenje. Na oder je stopila odlična jazz pevka Natalija Tumpej. Ob izvrstni spremljavi kitarista Staneta Hebarja nam je zapela priredbe dveh slovenskih in ene tuje skladbe s pridihom prihajajočega prazničnega časa.
V zadnjem delu koncerta smo nastopili ob spremljavi družinskega tria Buček. Zborovodja mag. Oliver Buček je vzel v roke bas kitaro, pridružila sta se hči Tjaša Ana s kitaro in sin Amadej z diatonično harmoniko. Seveda so bile na sporedu skladbe iz narodnozabavne zakladnice. Začetek vsem dobro poznani Slakov Čebelar s solistoma Danijem Jezo in Jankom Kirbišem, nadaljevali smo s Kam le čas beži in Daj mi poljub pa spet znane Slakove. Sama glasba in zborovodjevo vzpodbujanje prisotnih, naj se nam pridružijo pri prepevanju refrenov, nista pustila ravnodušnega nobenega prisotnega v dvorani. Za konec so se nam na odru pridružili vsi nastopajoči in na ves glas smo zapeli V dolini tihi, za dodatek pa še znano slovensko napitnico.
Koncert smo pripravili kot kolaž točk od otroške igrivosti do zrelosti in izkušenosti pevcev v zrelih letih, seveda v smislu ohranjanja pevske dediščine na Slovenskem. Poslušalci so vsako točko programa nagradili z bučnim aplavzom in kaj je lahko še lepšega in kaj večja nagrada nastopajočim?
Zaključne misli, besede zahvale vsem, povabilo zbora mladim pevcem, da se nam pridružijo, in končali smo prijeten večer v dvorani restavracije Pan v Kidričevem.
Zapisal predsednik zbora Edvard Hojski
