COVID 19
Covid na Zemljo prišel je,
vse slovenske šole zaprle so se.
Cel svet se je okužil,
lahko le roke je razkužil.
V času virusa
se je zgodilo tudi nekaj lepega.
Ozonske luknje skoraj ni več
in namesto morja sem jahala več.
Ana Merc Fric, 7. a
KORONA
Teta Korona pokvarila
nam je vse lepe stvari.
Prinesla je čudne reči.
Ko zagleda prehlad,
so rokavice in maska
pa še karantena …
Teh stvari se močno razveseli.
Ve, da takrat ljudje trpimo
in se pod masko močno potimo.
Zato sprijaznimo se,
da Korona del našega življenja
postala je.
Valentina Turk, 8. a
KORONAVIRUS
Doletela nas je groza,
koronavirus je vsepovsod.
Okužiš lahko se nevede.
Maska je novo življenje.
Tega se kmalu rešili ne bomo.
Razkužilo nam že roke razjeda.
Ne bo se še končalo.
Sedaj prihaja še jesen,
ki meče nas na tla.
Okužbe se kar širijo.
Pravim vam:
korona bo prevzela svet.
Postala bo kraljica sveta.
Ne bo se nas usmilila.
Lana Karneža, 6. a
ŠOLA
Počitnic je konec,
Šola se je začela.
Vse ovire bomo preskočili
in se pridno učili
ter znanja ogromno pridobili.
Izven šole se bomo veselili,
se pridno učili.
Na hodnikih je malce drugače.
Zaradi omejitev.
Na hodnikih so maske obvezne.
Menim, da še kar nekaj časa.
Dva metra razdalje moramo imeti
in narazen sedeti.
Roke si moramo redno umivati
in se tesnih stikov izogibati.
Zoja Kaučevič, 7. a
DOMIŠLJIJA
V moji glavi
se nekaj dogaja,
svet drugačen postaja.
Vse je takšno,
kot si želim jaz.
Vsaka trava
ima toliko cvetlic,
kolikor je na njej ljudi
in vsaka cvetlica
lepo cveti.
Z avtomobili
se ne peljemo vsi.
Samo tisti,
ki se jim res mudi.
Obstaja pravilo,
ki je najpomembnejše:
Vsi za enega,
eden za vse!
Ta svet
je drugačen,
lepši od resničnega,
saj ni nesramnih ljudi,
ki pokvarili ga bi.
Elizabeta Liza Muršec, 7. a
FOTOGRAF
Na ulicah črno-bele
slike so nastajale.
Rajale so,
ko kdo jih je želel.
Grajale so,
ko kdo jih ni vzel.
Naprava kar čudna je bila.
Iz treh nožic
in enega velikega srca.
Za napravo je stal
star gospod
belega klobuka
in črnih rok.
Mia Domajnko, 8. a
HAIKUJI
Čas se ne neha,
a vsakomur ga zmanjka;
enkrat, za vedno.
Rastlinje bujno
in zelo raznoliko
uničujemo.
Slovenska »kokoš«
je naša domovina –
nezamenljiva.
Miha Vaupotič, 8. a
JESEN
Jesen je pred vrati.
Težko jo bo odgnati.
Listi bodo kmalu odpadli,
mrzli meseci bodo napadli.
Začela se je šola,
ne moreš se odcepiti od šolskega stola.
Hana Kolednik, 8. a
JESEN
Ko se jesen zvali v deželo,
je vse izgubljeno.
Vse pod listi je skrito,
v klopčič zavito.
Pazi, ta jesenski čas
je lahko pravi mraz!
A ni samo mraz,
je tudi sonce in lep čas.
Sara Jambriško, 7. a
NOČ NA TRAVNIKU
V tihi noči se je sonce skrilo.
Odplavalo je za goro in luno prebudilo.
Vse zvezde na nebu so pridno sejale
in rože so na travniku trudne zaspale.
Ko je velika luna zasijala na gladino,
je nekaj žarkov prodrlo v globino.
Iz vode so zaplavale svetleče vile,
se zbrale na obali in si krila osušile.
Vile so vsako noč po travnikih letele,
trosile lunin prah in veselo pele.
Nekega dne je najmodrejša vila zbolela,
nič več ni letela, nič več pela.
Vse vile so močno jokale,
pele so ji in s krili zamahovale.
Ustvarile so močni zračni tok,
ki vilo popeljal je do luninih rok.
Luna jo je v svoje naročje vzela,
posula ji prah po čelu in pesem zapela.
Zdaj vila se zdrava na Svet je vrnila,
še preden bi jo sončna svetloba zbudila.
Neja Vogrinc, 8. a
PESEM
Pesem ne napiše se kar sama.
In ni kar tako na ulici prodana.
Lahko se piše dneve in dneve.
Ni pomembno, kdaj je končana.
Pomembno je,
da je z ljubeznijo napisana.
A pesem tista je prava,
ki te sama izbere,
ki te sama prevzame,
te z rimami besed objame.
Vedno bo ostala med platnicami,
čeprav ti pozabil boš nanjo.
Zapečatil boš lep spomin vanjo,
ki ga nikoli pozabila ne bo.
Mia Domajnko, 8. a
PTICE
Drevesa zašumijo
in ptice odpodijo.
Ptice se razletijo
in druga za drugo odletijo.
Skupaj se zberejo,
da pesmico zapojejo.
Drevesa se gibljejo naprej,
ptice odjadrajo preko vej.
Eva Valentan, 7. a
SKRIVNOSTI ZVEZD
Zvezde so Sonca,
ob Soncih so planeti.
Če ima vsaka zvezda planete,
potem je planetov ogromno.
Pomisli:
Kaj če te zvezde
skrivajo planete,
ki skrivajo vodo,
ki skriva življenja?
Potem smo mi skrito življenje.
ki ga skriva voda,
skrita na planetu,
ki se skriva ob zvezdi
v širnem vesolju.
Veronika Vera Muršec, 9. b
TRIGLAV
V Julijskih Alpah leži
od sonca obsijan,
se drugim smeji.
On velik je orjak,
vsi so proti njemu.
So le majhne mravljice.
Visoko in ponosno nad Planiko stoji,
nad Kredarico gleda,
misli si: »Ha, to je majhna beda.«
Nekoč mu Mali reče:
»To niso višine.
Kaj pa kralj in njegove ostrine?«
Gospodar se zresni in reče:
»Drugih dežel ne gledam,
jaz sem gospodar te nižine.«
Tija Tamše, 8. a