Aktivno pustno leto 2026

Tudi letošnji pustni čas je bil za ploharje izjemno dejaven in ponosen.

V soboto, 7. februarja 2026, smo se udeležili otvoritvene etno povorke na Ptuju, kjer smo med številnimi etnografskimi liki predstavili cirkovško posebnost – vleko ploha in značilne cirkovške plese. Le nekaj dni kasneje, v petek, 13. februarja 2026, smo sodelovali še na prikazu etnografskih likov pred mestno hišo na Ptuju. Tam smo prebrali hudomušno pismo nevesti Miciki, jo simbolično ponovno možili s slamnatim ženinom Onzekom ter zaplesali naše pristne cirkovške plese.

Vrhunec pustnega dogajanja je predstavljalo sodelovanje na 66. mednarodni karnevalski povorki, osrednjem dogodku Kurentovanja na Ptuju. Cirkovčani smo tako tudi letos pomembno prispevali k bogati etnografski podobi največjega slovenskega karnevala ter ponosno predstavljali domačo dediščino širši javnosti.

Promotorji Cirkovškega fašenka

Celoten pustni čas smo bili aktivni promotorji Cirkovškega fašenka, edinstvene prireditve, ki temelji prav na ohranjanju šege vleke ploha. Na pustni torek smo se predstavili tudi v domači vasi, kjer smo s plesom, glasbo in prikazom običaja ponovno dokazali, da tradicija tukaj živi.

Posebno mesto ima vsako leto tudi obhod po vasi. Letos smo obiskali Mihovce in Dragonjo vas. S pesmijo in plesom smo potrkali na domača vrata, razveselili krajane ter jim zaželeli dobro letino in veseli fašenk. Številni nas vsako leto pričakajo z odprtimi rokami, toplimi besedami in pogostitvijo – še posebej starejši vaščani, ki ob našem prihodu radi povedo: »Tak je blo včasih.«

Vleka ploha – šega rodovitnosti

Vleka ploha je ena najznačilnejših pustnih šeg na Dravskem polju. Kadar se v vasi med dvema pustoma ni omožilo nobeno dekle, so fantje – danes skupaj z dekleti – pripravili poseben obred. Borovo deblo oziroma ploh, okrašen s smrečicami in pisanimi trakovi, položimo na plužnice, nanj posadimo slamnatega ženina Onzeka, sprevod pa spremljajo muzikanti, nevesta Micika, črne babe in drugi liki.

Holcarji med potjo žagajo dele ploha in jih delijo dekletom z željo, da bi čim prej našle moža. Gre za simbolično dejanje čaranja plodnosti, ki je skozi desetletja preraslo v osrednji etnografski del Cirkovškega fašenka in pomemben del identitete našega kraja.

Zapisala: Tina Urih