Zakaj ravno »trajnostni piknik«?
V skladu s temo 9. cikla evropskega mladinskega dialoga (Vključujoča in trajnostna Evropa za vse) smo pri načrtovanju in izvedbi dogodka upoštevali načela trajnostnega razvoja in tako v največji možni meri prispevali tako k varovanju narave in naravnih virov kot tudi k pozitivnim vplivom na družbo, npr. k vključenosti lokalnih deležnikov, dostopnosti za vse, ne glede na posebne potrebe, ter odgovornosti in transparentnosti. Tako smo za vse udeležence priskrbeli lokalno pridelano hrano in pijačo (od mesa do sokov, kruha, sadja in zelenjave), ločeno smo zbirali odpadke ter v največji možni meri uporabljali reciklirano embalažo oz. embalažo, namenjeno večkratni uporabi ter se tako odpovedali plastični embalaži.
Eden od temeljev trajnostnega razvoja je tudi medgeneracijsko sodelovanje, zato smo k soustvarjanju piknika povabili številne posameznike, organizacije in podjetja iz občine in širše. Le-ti so imeli možnost, da svoje delovanje na področju trajnostnega razvoja predstavijo na stojnicah. Na eni izmed teh so svoje delovanje predstavile tudi predstavnice Centra za ponovno uporabo Ormož, ki so udeležence razvajale s pripravo turške kave na vročem pesku. Udeleženci so pili kavico iz recikliranih skodelic, ki so si jih lahko odnesli s sabo domov.
Na stojnicah so se nam pridružili tudi predstavniki podjetja Talum, ki so predstavili delovanje podjetja na področju krožnega gospodarjenja. Aluminij je namreč trajen, lahek in omogoča, da ga lahko recikliramo brez izgube pozitivnih lastnosti materiala. Podjetje je poleg številnih informacij za naše udeležence pripravilo tudi presenečenje – podarili so jim prav posebne flaške »taluminke« iz 100-odstotnega recikliranega aluminija.
Eno od stojnic smo namenili prav posebni ustanovi, katere glavno načelo je ustvarjanje vključujoče družbe z ustvarjanjem delovnih mest za vse. Gre za Skupnost ETRI, v okviru katere delujeta tako Partnerstvo za vključujočo družbo kot tudi Mreža nevladnih organizacij (NVO) za krožno gospodarstvo. Njihovo delovanje smo prepoznali kot primer dobre prakse na področju trajnostnega razvoja, še posebej zato, ker si prizadevajo spreminjati navade potrošnikov, družbe in gospodarstva v obliki povezovanja in izvajanja krožnih zgodb, s katerimi rešujejo izzive na različnih trajnostnih področjih. Ena teh zgodb je tudi Chika sladoled, rastlinski sladoled na osnovi čičerike, ki predstavlja dobro alternativo klasičnemu sladoledu in hkrati stremi k doseganju trajnostnih ciljev z vključevanjem stročnic v prehrano.
Pomembno je, da pri trajnostnem razvoju upoštevamo vse tri vidike: socialnega, okoljskega in ekonomskega. Pri slednjem imajo pomembno vlogo na podeželju predvsem (mladi) kmetje, katere smo prav tako povabili, da predstavijo svoje izdelke. Pridružila sta se nam Aleksander Rengeo in Marko Hržič. Na stojnici Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) pa so si udeleženci lahko pripravili osvežujoč smoothie iz lokalno pridelanih sestavin (sadje in sokovi). Svoj smoothie si je pripravil tudi dr. Milan Brglez.
V času dogajanja so mladi lahko preizkusili svojo detektivsko žilico pri iskanju Trajnostnega Jožeta v edinstveni »sobi pobega« (ang. escape room), ki smo jo za namen naših trajnostnih piknikov pripravili mladi ambasadorji v sodelovanju s Sabino Belc iz Socialne Akademije.
Eva Jus in Mateja Moric, trenerki Mladinskega sveta Slovenije, sta poskrbeli, da so se udeleženci skozi delavnico spoznali s temo trajnostnega razvoja in se tako tudi vsebinsko pripravili na debato z odločevalci. V debati so se nam pridružili dr. Milan Brglez, slovenski evroposlanec, Suzana Lep Šimenko, poslanka v DZ RS, Ivan Brodnjak, vodja izpostave KGZ Ptuj, župan Občine Kidričevo g. Anton Leskovar ter Kristian Lipovac, tehnolog za ekologijo iz podjetja Talum.
V nekaj več kot uro dolgi debati so odločevalci predstavili svoje delo ter povedali, na kakšen način se srečujejo s trajnostnim razvojem in kako ga upoštevajo pri svojem delovanju. Dr. Brglez je predstavil, kako se bori proti podnebnim spremembam in boljši prometni povezavi v evropskem prostoru. V zvezi s slabimi prometnimi povezavami se mu je pridružila tudi ga. Šimenko, ki opozarja na problem centralizacije Slovenije, s čimer mladi bežijo iz podeželja, po drugi strani pa nas je opomnila na problem slabe pitne vode na Dravskem polju, ki je posledica intenzivnega kmetovanja. Župan Anton Leskovar je povedal, da občina skrbi za dobro infrastrukturo in s tem mladim omogoča prostor, kjer lahko delujejo in ustvarijo svojo prihodnost. Prav tako je izpostavil, da je občina ustvarila novo trajnostno turistično destinacijo, imenovano Greenlake. Gospod Brodnjak je opomnil na pomen trajnostnega kmetijstva in robotizacije kmetijstva, gospod Lipovac pa je predstavil impresivne številke zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov podjetja Talum in predvsem njihovo ozaveščenost o ohranjanju čistega okolja.
Sledila so vprašanja mladih, ki so odločevalce spraševali predvsem o tem, kako naj pridejo do kmetijskih zemljišč, v kolikor bi želeli kmetovati, prav tako pa jih je zanimalo, kakšni so načrti za decentralizacijo Slovenije in kako je z omogočanjem boljših prometnih (zlasti železniških) povezav v Sloveniji in Evropi. Odločevalce so vprašali tudi o tem, kako lahko pristopijo do njih in na kakšen način bodo odločevalci poskrbeli, da bomo mladi nekoč ustvarjali v čistem in zdravem svetu.
Po debati z odločevalci so prostovoljci iz ŠD in PGD Šikole za vse udeležence pripravili brezplačno slastno lokalno pridelano hrano. Posladkali smo se z domačo gibanico iz krušne peči kmetije Šolar ter z izvrstnim rastlinskim sladoledom Chika, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli člani glasbene zasedbe Infected s Ptuja.
Trajnostni piknik v Kidričevem je bil prvi trajnostni piknik v Sloveniji v organizaciji ambasadorjev mladinskega dialoga. Kot vodja ambasadorjev mladinskega dialoga sem zelo počaščena, da se je piknik zgodil prav v naši občini, saj je dogodek privabil ljudi iz širše okolice, mladim v naši občini pa dal možnost, da z ljudmi, ki odločajo o naši prihodnosti, iskreno spregovorijo o svojih problemih. Kot je dejal župan Občine Kidričevo: »2030 je res jutri, ampak trajnostno je potrebno začeti delovati že danes.«
Iskrena hvala vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli k izvedbi dogodka, posebna zahvala pa gre sledečim: Občina Kidričevo, podjetje Talum, Sowelo – ZZ Dolenc, Mizarstvo Žišt, Mihec Žišt, s. p., GAOK, GAJŠT SAŠO, s. p., Kmetijska zadruga Rače, kmetija Goričan iz Cirkovc, ekološka kmetija Žitnik iz Starošinc, kmetija Šolar iz Marjete, kmetija Marko iz Malečnika, ekološka kmetija Rengeo iz Goričke vasi, Avtoprevozništvo Frangež, kmetija Jokl iz Črešnjevca, Vinogradništvo-sadjarstvo Hržič iz Velike Nedelje ter kmetija Horvat iz Dogoš. Dogodek je bil sofinanciran s strani Evropske unije.
Eva Kotnik
