Pot nas je peljala iz Župečje vasi najprej proti Ljubljani. V Lukovici smo imeli postanek za kavico in krajši klepet. Nato smo nadaljevali pot proti Primorski, še natančneje, proti Sežani in Lipici. Še pred prihodom v prelepo okolico Kobilarne Lipica smo imeli na postajališču Povir zajtrk iz avtobusa, ki je okrepčal prav vse prisotne. Malo pred poldnevom smo prispeli do Kobilarne Lipica.

Ob 445. obletnici je Kobilarna Lipica pripravila poseben, zelo raznolik in bogat program. Najprej smo si z izkušeno vodičko ogledali najpomembnejše znamenitosti našega turističnega bisera, ki temelji na vzreji lipicancev, plemenitih belih konj, ki so simbol slovenskega kulturnega in naravnega bogastva. Videli smo prelepe hleve, še tiste iz avstro-ogrskih časov, spoznali poimenovanja konjev ter izvedeli veliko o karakteristikah lipicancev in pomenu jahalne šole. Po koncu vodenega ogleda smo imeli dovolj časa, da še sami raziščemo vse kotičke. Videli smo lahko razstavo kočij in vpreg, pobožali ponije in si ogledali vso mehanizacijo, ki jo potrebujejo za pridelavo krme in urejanje samega posestva Kobilarne Lipica, ki je veliko kar dobrih 300 hektarjev. Naši najmlajši udeleženci so uživali v otroških animacijah na temo konjev, prav vsi pa smo si ogledali program, kjer so imeli glavno vlogo lipicanci in njihovi jahači. Figure v kasu, kvadrilja, predstava v damskih sedlih, figure najstarejših lipicancev in predvsem predstava vpreg so bile prava paša za oči in dušo. Ko je bilo programa konec, smo se odpravili do avtobusa in se odpeljali do Lokev, kjer smo imeli pozno kosilo. Ni bilo sicer kosilo z Michelinovimi zvezdicami, vendar je bilo dovolj dobro, da se nismo lačni odpravili nazaj proti Župečji vasi. Imeli smo še postanek v Trojanah, veselo vzdušje na avtobusu pa je pot domov naredilo še krajšo. Dobre volje in polni vtisov o konjih, njihovih sposobnostih in lepoti smo se v poznih večernih urah pripeljali pred vaško brunarico.

Župečani smo ponosni, da tudi v naši vasi skrbimo za tradicijo plemenitih konj s tradicionalnim blagoslovom v aprilu in s pripravami različnih okrasitev na temo konj, ki združujejo vaščane ter hkrati vabijo ljudi od blizu in daleč, da si ogledajo našo vas.

Vsi vaščani Župečje vasi, ki smo se udeležili strokovne ekskurzije, smo bili enotni, da je bila ekskurzija res fantastična. Zasluge za dobro izpeljavo dogodka gredo predvsem Jožetu Kokotu in Slavku Pulku, ki sta vse skupaj organizirala in seveda obema voznikoma avtobusa. Zahvala pa gre tudi vsem, ki so poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni ter vsem, ki so skrbeli za dobro voljo.

Drugo leto se spet dobimo na ekskurziji. Kam nas bo takrat popeljala pot še ne vemo, zagotovo pa bo veselo in prijetno.