Bogdaj vsem, ki tu ste zbrani. Vsi po vrsti nasmejani. Lepa zgodba se ponavlja zopet Miklavž pozdravlja. Gledam, vidim imate silno gnečo, dragi moji imate srečo, da sem danes v svoji službi z vami v prijetni družbi in ne dremam nad oblaki, kot to počnem v zimi vsaki. Veste, moja glava stara, zame je nadloga prava, brade in pa pas ne skriva je pa še nezanesljiva. Skoraj sem pozabil priti, huje bi ne moglo biti!

A sedaj je pa drugače, našel sem si pomagače! 

To ste vi otroci zlati! 

Dolgo videli se nismo, a ste mi poslali pismo! 

Urno se Miklavž zasukaj, otroci čakamo te tukaj. Bogu smo v molitvi vdani, saj mi pravi smo kristjani! Zlodeju to se zdi narobe, ker načrt mu gre po gobe! V peklu so vse hujše suše, manjkajo jim grešne duše!

Vi, ki verniki ste vrli, ne boste se v peklu cvrli! Da tako ste mi pisali, me nadvse obdarovali! 

Moje srce je zdaj veselo, saj me čaka važno delo! Rečem vam in nič ne lažem, rad hvaležen se izkažem. 

Tudi letos kakor lani boste vsi obdarovani.

Jaz sem vaš in vi ste moji, pri meni vaši so zavoji! 

Pa začnimo, pohitimo, brž jih hitro razdelimo!

Avtor besedila: Drago Jeseničnik

Avtor fotografij: Sašo Jerkič