V rojstni kraj svojega očeta, Vodice, je konec maja prišel na obisk bratranec Oskarja Vodičarja Rudi Vodičar z ženo, hčerko in sestro. Čeprav sta s sestro rojena v Argentini, pri njiju želja obiskati domovino svojih staršev ni nikoli usahnila. Kljub izgubi staršev v rani mladosti in izgubi stikov z domovino sta vedno upala, da se jima želja uresniči. Starši so namreč odšli tja kmalu po prvi svetovni vojni s trebuhom za kruhom, tako kot veliko drugih Primorcev. S pomočjo sodobnih metod sporazumevanja smo sorodniki ponovno vzpostavili stik z njimi. Sledilo je dolgih devet let dopisovanja in prepričevanja, da sta se kljub zavidljivi starosti odločila za obisk. Stiski rok in objemi ob prvem srečanju so bili precej čustveni. Prav v ta namen smo se skoraj vsi, ki smo kakor koli povezani z rodbino Vodičarjevih na Vodicah, tam tudi zbrali in dogodek proslavili. Vprašanj in odgovorov je bilo veliko, ostalo pa jih je še mnogo, saj je dan minil, kot bi trenil. Ob slovesu pa je po licih stekla prenekatera solza.

Besedilo: Oskar Vodičar