Srečamo se z različnimi zgodbami posameznikov, staršev, svojcev. Ena od njih je naslednja.

Moje odvisniško življenje se je začelo v najstniških letih oziroma v srednji šoli, kjer sem se srečal z alkoholom in začel popivati. V srednji šoli sem alkohol še držal pod kontrolo. Ko pa sem se zaposlil in se odselil od doma, je alkohol počasi prevzemal nadzor nad mojim življenjem in mano. Nekaj let sem nekako peljal življenje z alkoholom kolikor toliko v mejah normale. A potem je začelo vse iti navzdol, padal sem vse globlje in globlje, tako v življenju kot tudi na duševni ravni. Izgubil sem službo, nato poskušal narediti samomor. To me je dokončno potisnilo v iskanje pomoči oziroma me potisnilo, da sem vstopil v komuno (Skupnost Srečanje, op. EK).
Vstop v komuno je bila najboljša odločitev v mojem življenju! V komuni sen preživel prečudovita tri leta, polna vzponov in padcev, lepih in grdih trenutkov in še bi lahko našteval. V prvem letu sem predvsem spoznaval sam sebe, s pomočjo drugih fantov sem si tudi končno priznal, da sem odvisnik tako kot vsi drugi, nič boljši nič slabši. To je bil prvi pogoj, da sem sploh začel delati na sebi. Natančno sem se poglobil vase, se analiziral in poiskal vzroke, ki so me pripeljali v odvisnost. Drugo leto pa sem pljunil v roke in se začel spoprijemati s svojimi težavami ter problemi. Čeprav je bilo zelo težko in marsikdaj nevzdržno, nisem odnehal, ampak sem vedno šel naprej. Soočil sem se s svojimi strahovi in značajskimi lastnostmi. Počasi sem tudi videl, da rezultati prihajajo, znotraj sebe sem se vedno bolje počutil, strahov in ovir je bilo vedno manj, kar sem videl tudi na drugi verifiki. Tretje leto sem vse skupaj še nadgradil in dodelal ter ob tem še drugim pomagal na naši poti.

Zdaj sem zunaj in si gradim življenje na novo, življenje brez odvisnosti je fantastično, saj se lahko resnično posvetim osebam in stvarem, ki jih imam rad. Soočam se s problemi, ki mi jih prinaša življenje, in z optimizmom zrem v prihodnost. Nikoli pa ne smem pozabiti, kdo sem in kaj sem bil. (PA)

Vsi, ki poznate take in podobne zgodbe, potrebujete pomoč in svetovanje zase ali za svojce, ki bi radi o temi pridobili še več informacij, se lahko obrnete na Informacijsko-svetovalno pisarno Ajdovščina, Rizzatova vila v Ajdovščini, na številko 030 646 946 ali pošljete sporočilo na e-pošto pelikan.ajdovscina@gmail.com. Skupaj zmoremo!

Besedilo: Elizabeta Kotar