Na sončno majsko sobotno jutro smo se podali na pohod po Zgodovinski poti na Brestovcu, muzeju na prostem, ki je del Poti miru in poteka vzdolž nekdanje soške fronte vse od Alp do Jadrana. Več kot petsto kilometrov dolga pohodniška pot je spomin na žrtve prve svetovne vojne in opomin, da se kaj takega ne bi smelo več ponoviti.

Pohod pod vodstvom  Mitje Jurna, domačina iz Sovodenj in dobrega poznavalca Krasa ter soške fronte, smo začeli v Sovodnjah, kraju na sotočju Vipave in Soče, po čemer je naselje tudi dobilo ime.  Del Sovodenj je tudi zaselek Rubije, v antiki in srednjem veku strateško zelo pomembna točka na prehodu z Goriške ob Vipavi prti Panonski nižini. Na Rubijskem gradu, ki izvira iz 15. stoletja, je bil leta 1563 gost Primož Trubar, oče slovenskega knjižnega jezika, ki se je tu ustavil na poti iz Gorice v Ljubljano. Pod gradom, na ulici, ki nosi njegovo ime, je njegov doprsni spomenik. Gost na gradu je bil tudi Leonardo da Vinci. Zanimivo je, da je prav on izdelal načrt za obrambo pred Turki, ki so v srednjem veku ogrožali naše kraje. Predvidel je zajezitev Soče in Vipave, kar bi onemogočilo prehod v Vipavsko dolino. Načrt še vedno hranijo v Benetkah.

Pot nas je vodila naprej na Brestovec, 208 metrov visoko vzpetino, kjer je imela avstro ogrska vojska opazovalnico, saj je bilo od tu možno nadzorovati prehod od Gorice do Tržaškega zaliva. V 6. soški fronti, avgusta 1916, so Italijani po zavzetju Gorice prisilili Avstrijce k umiku in utrdbe na Brestovcu so postale del italijanske obrambne črte. Zgradili so obsežen sistem strelskih jarkov, ki so povezani z Doberdobsko planoto.

Sprehodili smo se mimo obrambnih jarkov, spoznali razliko med avstrijskimi in italijanskimi jarki in uživali v čudoviti naravi, pravkar ozelenelem drevju, cvetočem ruju in travnikih posejanih z orhidejami. Hodili smo mimo suhih zidov, ki dajejo Krasu prav poseben čar.  Ob poti je naš pogled pritegnila tabla z oznako P15, ki opozarja, da je bila tu januarja 1943 ustanovljena kurirska postojanka, kjer so se srečavali kurirji, ki so prenašali sporočila s Trnovskega gozda proti Tržiču.

Pohod smo zaključili z ogledom topniške kaverne, ki je bila zgrajena leta 1917 v vsega šestih mesecih. Danes v njej ni več topov, pač pa so tu nameščene kovinske instalacije, ki pričajo o bojih na Krasu v prvi svetovni vojni. Na kamnih v kaverni so vidni še originalni napisi vojakov »Vo(g)liamo la pace« (želimo mir) oziroma »Pace« (mir),kar kaže na nesmiselnost trpljenja zaradi vojn.

Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo dan zaključili z druženjem z našimi prijatelji z onstran meje.