Zbrali smo se zgodaj popoldne in se po izrečeni dobrodošlici gostom in medsebojnem spoznavanju razdelili v tri skupine.

Ljubiteljski likovni ustvarjalci ter oblikovalci lesa in kovin so v Stekleni dvorani začeli pripravljati razstavo svojih izdelkov. Zagnani športniki, balinarke in balinarji, so se pomerili na novem, pokritem balinišču, ostali pa smo se odpravili na ogled kraja in njegovih znamenitosti.

Ogledali smo si Napoleonov most, župnijsko cerkev sv. Jurija, hišo, v kateri je najstarejša Slovenka Katarina Marinič – Tinca preživela svoja mladostna leta in na katero so pred kratkim postavili spominsko ploščo. Spotoma smo se seznanili z zgodovinskimi dogodki, ki so se dotaknili naših krajev: Napoleona in Ilirskih provinc, prve svetovne vojne, ki je krajane pregnala v begunstvo, druge svetovne vojne, v kateri so padli ali pa v taboriščih trpeli in umrli številni krajani. Občudovali smo Julijske Alpe -  Krn, Tolminski Kuk, Migovec, Vrh nad Škrbino, ki so se čudovito obarvali v zahajajočem soncu.

Balinarke in balinarji so kot zavzeti športniki svoje delo vzeli zelo resno in zavzeto igrali ob bučnem spodbujanju navijačev obeh strani.

Zvečer je bilo na vrsti odprtje razstave, ki se je začelo s kulturnim programom. Vsi prisotni, tako upokojenci, kot ostali krajani, smo bili navdušeni nad petjem Upokojenskega pevskega zbora iz Gorice, ki je zapel nekaj domačih slovenskih pesmi, med njimi tudi »Slovenka sem so mi mati djali«. Zlasti pri slednji so se nekaterim  orosile oči.

Zelo doživeto je svoje pesmi, s tematiko, ki sega od spominov na otroštvo do problemov sodobnega sveta, prebrala Bojanka Medvešček.

Preostanek večera smo preživeli ob kozarčku, klepetu in druženju. Ob slovesu smo si obljubili, da se bomo še srečevali in utrjevali naše vezi.