Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Kanal ob Soči
DANES
24°C
13°C
JUTRI
25°C
14°C
Oceni objavo

Delovanje Turističnega društva Korada Deskle - Anhovo v letu 2019

TD Korada že vrsto let izvaja dejavnosti po ustaljenem programu: tematski dnevi (gregorjevanje – spuščanje lučk po Soči, kresovanje pred 1. majem, obeležitev obletnice železniškega mostu v Anhovem, Štokolofest), pohodi (Prižnica, Korada, po poteh starovercev, Vodice), sodelovanje z drugimi društvi v Sloveniji (izlet k Primorcem in Istranom v Prekmurje) ter, poleg še česa drugega, »odpiranje naših pogledov (čistilna akcija ob železniškem mostu v Anhovem). Prireditve, razen izletov, so financirane s sredstvi Občine Kanal ob Soči, prispevki udeležencev in sredstvi društva. V tem članku bi vam radi predstavili nekaj utrinkov iz naših dejavnosti.

Pred začetkom koledarske pomladi so otroci na delavnici v Medgeneracijskem centru Pri Tinci, ob pomoči staršev in starih staršev, najprej pripravili gregorčke, ladjice iz naravnih in biorazgradljivih materialov, ki so jih na torek, 12. marca, pod mostom spustili po reki Soči. Tudi letos, že petič, je bil obisk prireditve velik in za otroke zabaven.


Aprila smo se že drugič odpravili na izlet k Primorcem in Istranom v Prekmurje. Tudi tokrat smo bili prisrčno sprejeti. Pohod od meje do meje je potekal po običajni trasi, večinoma ob reki Muri, letos smo izkusili tudi vožnjo z brodom. Kljub dežju je bilo vzdušje prijetno in zaključek pohoda, z bogračem, okrepčilen. Po kosilu smo si ogledali Galerijo v Muzeju Lendava, dan pa zaključili z druženjem s Primorci in Istrani, ob petju in plesu dolgo v noč. Prespali smo v Murski Soboti, kjer smo si drugi dan ogledali EXPANO, na novo odprto doživljajsko razstavišče Prekmurja. Pot smo nato nadaljevali v Gornjo Radgono, kjer smo v Domu penine guštirali lokalno kapljico. Kosilo smo si pripravili sami, »iz nahrbtnika«, pod kozolcem, ki nam ga je priporočil vojaški kaplan, ki nam je maševal pri cerkvici sv. Alojzija, decembra 2018. Domov smo prispeli srečno, kljub zastoju na cesti.

 

Tudi letos so člani društva in krajani Anhovega pripravili kresovanje pred prvim majem.

 

Letos mineva že peto leto od otvoritve krožne poti po spominskem parku Prižnica – kota 383 – Pot miru. Ob obletnici smo se zbrali ob cerkvici sv. Alojzija v Plavah, 18. maja, kljub slabim vremenskim napovedim nam je vreme prizaneslo za čas pohoda, in se napotili proti pešpoti, ki vodi po Spominskem parku Prižnica. Na poti smo si ogledali ostaline iz prve svetovne vojne, poslušali in spraševali Valterja in Milana ter se v mirnem tempu dvigovali. Zaustavili smo se na vrhu Prižnice, pri cerkvici sv. Kvirina, in se spustili do cerkvice sv. Alojzija v Plavah. Preživeli smo prav prijeten pohod in druženje zaključili v Ložicah.


Letos smo začeli tudi z dogodkom »član članu«. Jadran nas je povabil na Pohod po poti češnjevega cveta drugmbernca. V soboto, 1. junija, smo se dobili na parkirišču v Šmartnem, v Brdih. Napotili smo se proti Biljani, pot nadaljevali na Dobrovo, nato proti Imenju, do razglednega stolpa v Gonjačah in zaključili v Šmartnem, ravno ko je šel mimo kolesarski maraton Junaki vinogradov. Pri Jadranu smo se okrepčali in družili, Božo, predsednik društva oljkarjev, nam je pripravil degustacijo briškega oljčnega olja. Dan je bil čudovit in upamo, da nas bo v prihodnje še kakšen član povabil na podoben pohod.

 

Tik pred poletnimi počitnicami, v soboto, 15. junija, smo pripravili prireditev v spomin na 113 let Bohinjske proge in železniškega mostu v Anhovem, da bi se spomnili, da živimo ob Bohinjski progi, ki je v preteklosti prinesla tem krajem razvoj, srednjeevropskim državam pa hitrejšo povezavo do Trsta. Zbrali smo se na igrišču v Anhovem, kjer nam je uvodoma zaigral Pihalni orkester Salonit Anhovo, ki predstavlja pomemben sestavni del kulturnega dogajanja, pravzaprav del življenja, domačega kraja in širše okolice.


Prireditev smo nadaljevali z glasbenimi in plesnimi točkami, športnega kluba L’uniti in Tinc, za zaključek pa nas je presenetila Skupina brez talenta. Brez zavzetosti krajanov Anhovega, Klare, Božota, Steva, Mirana, Slavka in vseh drugih, ki vzdržujejo okolico mostu, to igrišče in dajejo dušo temu kraju, prireditve ne bi mogli izpeljati.


21. septembra pa smo izvedli že 4. pohod Po poteh starovercev. Pohoda se je udeležilo kar 62 pohodnikov iz različnih krajev v Sloveniji. Tokratna trasa pohoda je bila krožno začrtana. Začeli smo na taborniškem prostoru v Gorenjih Desklah in nadaljevali skozi Grlevšče v dolino potoka Rohot. Tu smo lahko opazovali danes sicer precej zaraščeno dolino, nekoč pa lepo urejeno in obdelano. Zaraščene terase ter tlakovana cesta s številnim prehodi čez potok, po kateri smo večinoma hodili, so spominjale na stare čase. Prvi postanek smo naredili v Rdačniku, kjer je eden najlepših tolmunov Rohota, nato smo se podali v smer Malikovnika, od tam pa proti kmetiji Bauterca, kjer so staroverci ob svojem romanju okoli Jelenka, ki so ga morali izpeljati enkrat v življenju, lahko počivali. Od tu dalje smo pot nadaljevali proti severu, tako da smo prišli do korita v Grlevšču. Na cilj smo prišli vsi srečno. Sončni žarki so nas greli ves dan, najbolj pa so nas pobožali na cilju. Da smo se na soncu pogreli s polnimi trebuščki, je tudi letos poskrbel Vili z divjačinskim golažem s polento.

 

V soboto, 19. oktobra, smo izpred Kulturnega doma v Desklah začeli tradicionalni pohod na Vodice. Odpravili smo se proti Paljevemu, kjer nas je pri cerkvici sv. Kvirina pričakal Radivoj s čajem. Pot smo nadaljevali do Vodičarjevih, kjer smo se nekoliko osvežili in posušili, saj nas je pretežni del poti pral dež. Kljub dežju smo nekateri nadaljevali pohod z obiskom kavern in rovov. Valter nam je pojasnil vlogo Vodic med prvo svetovno vojno, nato smo se napotili proti mavzoleju, »orlom« in v kavernam. Po obisku kavern smo se vrnili k domačiji pri Vodičarjevih, kjer smo se segreli s kostanjem in joto. Dež je bil padal vedno močneje, zato smo se stisnili v avtomobile in se vrnili na izhodišče.

 

V Slovenskem slovarju knjižnega jezika je pojem tradicionalen opisan kot: ki upošteva, goji tradicijo; ki spada v tradicijo kake skupnosti. Štokolofest smo v soboto 24. novembra, pripravili že četrtič, štokolo pa spada v tradicijo naše skupnosti. Štiri ekipe so pripravo štokola začele ob 12. uri na taborniškem prostoru v Gorenjih Desklah. Lanskoletni zmagovalki, Risarki (Alenka in Mirjam), sta se pomerili z ekipami Turističnega društva Kanal (Mara, Marta, Milena, Slavko), SŽ (Radivoj, Mitja) in Veni-Vidi-Vici (Miran, Jože). Krompir in vodo smo zagotovili organizatorji, za vse drugo pa so poskrbele ekipe same. Ocenjevalna komisija (Tanja in Vili) se nam je pridružila po 13. uri in takoj začela ocenjevati, najprej ocvirkovce. Komisija je menila, da so ocvirkovce vsako leto boljše in Marija, ponovno, ter Dragica sta pripravili najboljši. Priprava štokola je potekala brez zapletov in okrog 14. ure je komisija razglasila rezultate. Ekipi TD Kanal in Veni-Vidi-Vici sta osvojili 3. mesto, SŽ drugo, zmagovalki pa sta bili Risarki. Zmagovalni štokolo je bil iz buč, drugi pa z brzotami/ohrovtom. Tudi štokola so po mnenju komisije vsako leto boljša. Obiskovalci so si lahko postregli z ocvirkovcami in štokolom ter pijačo. Prijetno vzdušje je držalo še potem, ko smo pospravili pripravljene jedi. Veseli nas, da se bosta Risarki udeležili prednovoletnih dogodkov v Kanalu in pripravili štokolo na stojnici društva. Hvala vsem sodelujočim za trud in pogum za pripravo jedi ter obiskovalcem, ki so spodbujali tekmovalce in jih nagradili s svojim navdušenjem nad hrano in s pohvalami. Hvala tudi društvu tabornikov in Radivoju.


Dejavnosti v letu 2019 bomo zaključili s pohodom na Prižnico in mašo pri cerkvici sv. Alojzija v Plavah, 14. decembra, ter pripravo štokola na prednovoletni stojnici v Kanalu. 

 

Oglejte si tudi