Življenjski spomini in aktivnosti je druga knjiga tovarišice Marije Šuligoj Kogoj. V svoji prvi knjigi Spomini je podrobno predstavila dogajanje med drugo svetovno vojno v okolici svojega doma v Vratih nad Čepovanom, v drugi pa je dala poudarek predvsem postavljanju obeležij padlim za svobodo, njihovemu vzdrževanju in druženju tako z borci kot tudi somišljeniki, ki priznavajo, da je bil partizanski boj boj za svobodo, za slovensko zemljo in slovenski jezik in ne boj za komunizem.

Tovarišica Marija se je kot šestnajstletno dekle priključila osvobodilnemu boju, saj je bilo to za člane njene zavedne slovenske družine, ki je še kako občutila grozote fašizma, samo po sebi umevno. Postala je kurirka in obveščevalka, kar je bila častna, pa tudi odgovorna naloga. Bila je tudi bolničarka, šivilja, zbiralka hrane, oblek in sanitetnega materiala za bližnjo bolnišnico in celo orožja za borce.

Kako kruto je vojna zarezala v življenje ljudi na Banjški planoti, izražajo pretresljive besede, zapisane v knjigi:

 »V dolgi vrsti je čakala razrušena domovina,

mati je na pragu čakala svojega sina,

pridi, dom bova gradila,

le senca se ji je približevala,

na pragu nema sama ostala.«

Tovarišica Marija je kljub častitljivim triindevetdesetim letom še vedno aktivna. Rada se udeležuje komemoracij in prireditev Zveze borcev za vrednote NOB.

Svojo knjigo je zaključila z optimističnimi besedami: »Ponosna sem na svoja leta, na preteklo mladost, aktivnost, z idejami v mislih, ki sem jih začrtala z zmago, me spremljajo, ne omahujem, trdno živim, ko zapojem, se moje srce pomladi in uresničen je glas naših prednikov. Da, Slovenec sem, Slovenec bom ostal, saj me je rodila slovenska mati.«

Besedilo: Majda Rejec