V teh vročih dneh je misel na ravno prav hladno morje še kako mamljiva. Morda še bolj zato, ker veš, da si imel to razkošje še pred kratkim čisto pri roki!

Sonja nas je letos pogumno povabila, da kljub vsej negotovosti in številnim vprašanjem, gremo sredi junija na morje! Izbrala je otok Krk. Za te negotove, čudne čase več kot dobra izbira – je pač dovolj blizu doma, saj veste »za vsak slučaj!«. Zanesljiva turistična agencija Relax, je za nas že desetič organizirala letovanje. In smo šli, žal ne vsi, ki so to želeli, ampak vsaj tisti, ki nam je bilo to dano! Načrti se žal marsikdaj zelo hitro poderejo in letos je imel ta »škrat« veliko dela! Tako smo zdesetkani kljub vsemu krenili na pot. Pridružili so se nam še člani Društva za osteoporozo iz Nove gorice in tako smo skoraj napolnili avtobus. Naš cilj je bilo mestece Punat in v njem prelep, obnovljen hotel Falkensteiner v samem središču. Obdan z negovanim parkom, bazenom s sladko vodo in številnimi igrali za otroke in odrasle, lepimi udobnimi sobami je že takoj ob prihodu obetal razvajanje in vse kar sodi zraven! Ponudba hrane in pijače v okviru paketa je bila pestra in odlična! Tudi za zaščito pred virusno okužbo je bilo dobro poskrbljeno s premišljeno organizacijo. Relaxova animatorka je skrbela, da smo se lahko razgibali, igrali in se družili, vsak pa je kot običajno izbral tisto, kar je želel.  Hotel nima lastne plaže, vendar je  bil kratek sprehod do javne plaže kar dobrodošel. Sicer pa je bil za manj mobilne na voljo tudi električni vlakec, ki je željne kopanja popeljal do željenega mesta. Plaža, ki se začenja pod avtokampom in nadaljuje okrog rta naprej, je zelo razgibana in raznolika. Skratka za vse okuse! Ker je plaža zares velika, ni bilo težko najti ustreznega prostora v senci ali na soncu, plitko ali globoko morje, divjo ali urejeno obalo.

 Punat je znan predvsem po ogromni marini, saj je mirni zaliv več kot primerno zatočišče za dragocene prestižne »morske igračke«. Seveda pa ne gre brez večernega sprehoda po mestu, skozi marino ali posedanja ob obali zlikanega morja, v katerem se ogleduje mesec in mestne luči. Petnajst minutna vožnja z barkarjolom nas je popeljala na otoček Košljun, kjer že stoletja v zavetju črnih hrastov in številnih vrst drugih sredozemskih rastlin, stoji velik samostan, ki je danes v upravljanju frančiškanov. Nekaj jih tam tudi stalno živi. V samostanu je bogata knjižnica, zanimiva arheološka, etnografska, sakralna in naravoslovna zbirka. Lepo urejena okolica nudi mir in tišino. Vsekakor vredno ogleda!

Teden se prehitro obrne in z veseljem bi ostali še kak dan! A vsega lepega je enkrat konec. Vrnili smo se domov polni lepih spominov, napolnjeni z dobro energijo, pripravljeni na vroče poletje.

Tekst: Nevenka Malnič, Fotografija: Franc Komac