Koronavirus neusmiljeno narekuje številne spremembe utečenih dejavnosti v vsakdanjem življenju. Globoko je zarezal tudi v bogat nabor tradicionalnih prireditev in akcij društev upokojencev, ki jih je bilo treba odpovedati ali omejiti, saj ranljivost naših članov zahteva, poleg priporočene, še dodatno skrb in previdnost.

Seveda pa nismo čakali križem rok na boljše čase, saj tega preprosto ne znamo! Poiskali smo drugačne poti, izkoristili tehnologijo, ki nam je na voljo, se povezali z drugimi društvi. Tako smo se ob koncu lanskega leta razveselili povabila gospoda Branka Suhadolnika, predsednika Komisije za tehnično kulturo Zveze društev upokojencev Slovenije, na tradicionalno delavnico rokodelcev in rokodelk, ki ima vedno tudi dobrodelno noto. Običajno poteka v Izoli, letos pa so jo preselili kar v naše domove.

 Prijavila sem se in po pošti prejela potrebni material – kuhinjsko krpo, brisačko in sukanec za vezenje. Po svoji zamisli sem z vezenjem in kvačkanjem izdelkom vdahnila okus domačnosti, ki ga ročna dela pričarajo. Prijetno darilce je bilo pripravljeno, da nekomu polepša dan. Obiskala sem gospo Jožico Dolenc, ki se je urice druženja in darilca zelo razveselila.

Drobna pozornost, ki jo prostovoljno izkažemo drug drugemu, predvsem tistim, ki so zaradi različnih vzrokov prisiljeni večino dni preživeti za zaprtimi vrati svojega doma, je dobrodošla kot sončni žarek, ki končno posije izza oblakov. Prepričana sem, da prav v vsakem izmed nas gorita želja in upanje, da se vendarle bliža dan, ko bomo svobodno zadihali. Do takrat pa bomo skupaj poiskali drugačne poti drug do drugega, da preženemo osamljenost in pričaramo nasmeh na obraz.

                                                                                                              Nevenka Malnič

                                                                                              Članica Društva upokojencev Kanal