Kaj je lepšega kot preživljanje časa v družbi z mladimi, pravzaprav osnovnošolskimi otoki? In prav to smo doživeli deževnega, februarskega dne v Medgeneracijskem centru Pri Tinci v Desklah.

Zbrali smo se mladi, manj mladi, stari in manj stari, skratka predstavniki vseh starostnih skupin od najmlajših, ki še vrtca ne obiskujejo, osnovnošolcev, pravzaprav učencev osmega razreda devetletke z učiteljico likovnega pouka Aldo Ozebek, do upokojenk, od katerih so nekatere že krepko zakorakale v osmo desetletje življenja.

Z veliko vnemo smo se lotili izdelovanja kazalk za knjige in pustnih klobučkov. Pri tem nam je z nasveti dobrodušno pomagala in nas pri delu strpno vodila Helena Orlič, tudi sama mamica treh osnovnošolk.

Vzdušje je bilo enkratno. Vrvež, klepet, razigran smeh so napolnili prostor do zadnjega kotička. Iz kartona, papirja in okraskov so nastajali unikatni izdelki. Otrokom je čas ene šolske ure minil kot bi mignil in ko se je bilo potrebno vrniti v šolo, bi najraje še kar ostali  in ustvarjali.

Med nami je bila tudi upokojena učiteljica deskljanske osnovne šole Vera Pipan, ki so ji ob pogledu na razigrano mladež misli poletele daleč nazaj v petdeseta in šestdeseta leta preteklega  stoletja, ko je bila tudi sama mlada učiteljica. Kar milo se ji je storilo ob teh spominih, ki so bili vsekakor lepi.

Tako starejši kot tudi otroci si tovrstnih srečanj in skupnih ustvarjanj želimo in prepričani smo, da se bomo še srečevali in tkali medgeneracijske vezi.