Tekst: Bojan Fratnar

Sončna ura v Kanalu naj bi nastala v letih 1431 do 1439, kar je razvidno iz latinskega napisa »incepcio chori – anno domini m ccc xxx« na sosednjem stebru. Ura ima dve urni skali, in sicer večjo ob robovih stebra in manjšo polkrožno časovno rožo.

Po videzu klesanja je prvotna, oziroma starejša večja skala. Ta je bila umerjena po pravilno postavljeni senčni palici (gnomu), ki je bila nagnjena tako, da so sončni žarki ob enakonočjih padali pravokotno nanjo, kar je pravilno.  Ko so senčno palico kasneje popravljali, so jo postavili pravokotno na steber. Dolga naj bi bila okrog12 cm. Zaradi te nepravilnosti je sončna ura kazala drugačen čas, kakor prvotna. Zato so na novo vklesali urno skalo, ki je bistveno različna od prvotne, kar je razvidno tudi iz načina klesanja.

Prvotni senčnik gnom je bil pritrjen v kamen na svinec, ki se še nahaja v globini izvrtine. Druga palica je bila vstavljena v železen tulec, ki je še vedno v izvrtini. To palico so odžagali ali odbrusili, vendar ni znano, kdaj naj bi se to zgodilo. Ostanek tega senčnika smo uporabili za pritrditev novega gnoma, ki je postavljen pod enakim kotom, kot je bila prva senčna palica, tako da je sončna ura sedaj ponovno pravilno umerjena, kakor je bila prvotna stara ura.

Sončna ura v Ročinju je delo avtorja, ki je naslikal tudi dve sončni uri na Stari kaplaniji v Kobaridu in tri ure na župnijski cerkvi v Cerknem. Vse te ure so nastale med letoma 1720 in 1730. Ura v Ročinju nosi letnico 1726.

Leta 2010 je ZVKD Nova Gorica ob prenovi doma Valentina Staničan obnovil tudi poslikavo sončne ure. Vendar je z astronomskega vidika je pri obnovi prišlo  do napake, saj je vrisana črta za dvanajsto uro na nepravilnem mestu, oziroma jo sploh nebi smelo biti.

Sončna ura tako kaže sončni čas od ene ure popoldan pa do zahoda sonca. Poleg ur lahko na njej odčitamo tudi gibanje sonca preko leta. Srednja ravna črta označuje enakonočji. Zgornja črta zimski sončev obrat, spodnja pa  poletnega.

Ker je sončna ura na jugozahodni fasadi, kaže ure z dolžino sence in ne tako kot v Kanalu, s kotom sence. Ta drugačni način je posebnost zgoraj omenjenega avtorja in je tudi posebnost tega soškega dela Slovenije.

Palica je po prvotnem načinu pritrjena na svinec.