48. teden kulture v Kulturnem domu Deskle

Razstava 100 let soške fronte

Likovna skupina Svetloba Deskle se je 11. februarja letos ob otvoritvi razstave v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle zopet izkazala. Ob 48. tednu kulture, ki ga organizira Kulturno društvo »Svoboda« Deskle, so z razstavo olj na temo 100 let soške fronte prijetno presenetili. Tematika je bila zahtevna, saj so se je lotili ljudje, ki se ne ukvarjajo z zgodovino oziroma literaturo te vrste. Zavedali pa so se, da se je 1. svetovna vojna dogajala tudi na naših tleh, v naših vaseh, ob naši reki Soči.

S premišljenimi motivi in lično izdelanimi slikami so prepričljivo navdušili množico obiskovalcev tako na otvoritvi kot kasneje. Slike so pod mentorstvom mag. Stipeta Hečimoviča naslikali Bernarda Skrt, Helena Stanič, Lidija Jerončič, Mirela Maver, Mirjam Morenčič, Vanda Colja, Zorana Berdon, Zorana Boštjančič in Boris Velišček.

Ustvarjalci so slike opremili še z besedili. Da bi motive približali gledalcem, je Mirela Maver pripravila podnapise, ki so marsikoga nevsiljivo zadržali nekoliko več časa ob vsaki sliki. Besedilo jih je popeljalo v čas in dogodek, prikazan na sliki. Izkazalo se je, da obiskovalci razstave s pričujočo zgodovinsko tematiko želijo vedeti nekaj več o vsaki sliki.

Večer smo zaokrožili s predstavitvijo knjige V Brucku taborišču … 1915−1918, ki je izšla ravno 100 let po prihodu beguncev iz Posočja v begunsko taborišče v mestecu Bruck ob Litvi, vzhodno od Dunaja. Po odprtju razstave 100 let soške fronte smo bili priče zanimivemu pripovedovanju raziskovalca in publicista Vilija Prinčiča o tem, kako je dragocen zgodovinski zapis o begunskem taborišču nastajal. Avtor je podrobneje predstavil triletno bivanje kakih 5000 beguncev, predvsem žensk in otrok, ki so v barakarskem naselju v Brucku sicer našli zatočišče, a tudi izredno težke življenjske razmere. Podatke je črpal iz dunajskih arhivov, slovenskega časopisja ter osebnih pričevanj prizadetih, ki jih je objavil pred 20 leti v prejšnji knjigi Pregnani.

Za kraje v kanalski občini ima ta knjiga izreden pomen. Med 188 imeni otrok, ki so se v taborišču rodili, in 752 imeni vseh, ki so v Brucku umrli, je več kot 100 imen iz Avč, Ajbe, Ročinja, Doblarja, Kanala, Morskega, Deskel …

Knjiga prihaja med bralstvo v času, ko svet pretresajo nove slike o beguncih, ko na naše meje, domove in vest trkajo zbegani pogledi nedolžnih otrok, zaskrbljenih mater, hrepenečih mož po boljšem in varnejšem življenju. Morda nas bo knjiga opomnila, da begunstvo ni nekaj novega.

Večer je s pesmimi Oj, Doberdob, Dol za Laškim gričem in Stoji v planini vas popestril Moški pevski zbor Kazimir Nanut pod vodstvom Klemna Nanuta.

Vanda Colja