Začetek 20. stoletja na Slovenskem zaznamuje kulturni in politični boj med dvema strankama – liberalno Narodno napredno stranko in konservativno Slovensko ljudsko stranko. Pomemben element v tem boju so predstavljale predvsem volitve, na katerih sta se oba tabora borila za prevlado, tako na državnem, deželnem kot tudi na lokalnem nivoju. Za zmago je bil pomemben vsak glas podpore in metode prepričevanja volivcev so bile različne, številne tudi zelo inovativne ter v konfliktu z legalnimi praksami. Če kandidati niso uspeli doseči uspeha z legalnimi sredstvi, so posegli tudi po volilnih goljufijah. 

Ročinj pri politični kulturi ni zaostajal za slovenskim prostorom in se je znašel v vrtincu političnih bojev med obema strankama. V vasi sta imeli ti vsaka svojo društvo, glavna motivatorja pa v obliki učitelja na strani liberalcev in duhovnika na strani konservativnega političnega tabora. Vsaka stran je izvajala svoje prireditve, politične shode in poskušala tako na terenu kot v časopisju oblatiti nasprotnike, da bi si zagotovila prednost. Če sklepamo po volilnih rezultatih, je bil pri tem uspešnejši liberalni tabor. V začetku leta 1907 so v vasi potekale občinske volitve, na katerih so izbirali župana in občinski svet. Volitve niso bile splošne, saj so kandidate lahko volili le tisti, ki so plačevali direktne davke državi. Izjema so bili duhovniki, javni uradniki in učitelji, ki so imeli avtomatsko pravico za glasovanje. Glede na ta znesek plačanega davka so bili volivci razdeljeni v tri volilne razrede – v I. razredu so bili najbogatejši, ki jih je bilo malo, v III. pa najrevnejši, ki jih je bilo sorazmerno veliko. Vsak volilni razred pa je volil isto število občinskih odbornikov, kar je dajalo bogatim davkoplačevalcem prevladujoč položaj v vodstvu občine. 

Zaradi donedavnih uspehov Narodno napredne stranke se je nasprotna stran znašla v škripcih, saj se ji je tudi na teh občinskih volitvah obetal poraz. Izbira kandidatov v II. in v III. razredu je bila znana že pred koncem glasovanja, zaradi česar so morali veljaki klerikalnega tabora poseči po hitri in učinkoviti metodi, da bi preprečili popoln poraz in izgubo mest v I. razredu. Pri tem se je angažiral predvsem en domačin, ki ga je časopisje imenovalo »gospod Lojze«. Na volišču so čakali še glasove Doblarcev, ki so se v Ročinj odpravili glasovat organizirano. Ko so hodili proti vasi, jim je prišel gospod Lojze nasproti, a ker naj bi eden od volivcev manjkal, ga je šel iskat na dom, kjer ga je zmotil med kosilom ter ga »tako nad­legoval, da je moral pustiti „mulce„ (krvavice) in vino pa iti volit.« Za dosego cilja je bil namreč pomemben vsak glas. Skupina pa se ob prihodu v Ročinj ni odpravila takoj na volišče, ampak jih je Lojze najprej odpeljal v gostilno. »Tam so jih zaprli kakor arestante in jih napajali z vinom in žganjem. Ko je bil čas na volišče iti, je videl gospod Lojze, da so dobre volje, ter jih je peljal na svoj dom; da se jim je priporočil, je ponudil vsakemu črno kavo, ker se mu je zdelo, da bi drugače morda pozabili na njega.« Ovinek v gostilno, z namenom vplivanja na odločitev volivcev, ni bila nova taktika. Ob volitvah so se v gostilnah pogosto izvajale predvolilne aktivnosti in kandidati volivcev niso prepričevali samo z besedami, temveč so jih pridobivali tudi z brezplačnim alkoholom. Slednji je pomenil volivcem veliko motivacijo. Taktični manever se je gospodu Lojzetu obrestoval, saj so »veseli« doblarski volivci na glasovanju podprli njegove kandidate ter liberalni stranki preprečili popolno zmago na volitvah. Liberalni časopis Soča se je ob tem hudoval: »Ako ne bi imel zaprtih volivcev iz Doblarja kot kaznjence ali ujetnike, bi bila zmaga tudi v I. razredu na strani naprednjakov!«

Viri in literatura:

Soča, 28. 2. 1907, št. 24.

Soča, 9. 3. 1907, št. 28.

Cvirn, Janez: Volilne mahinacije ob severni meji pred prvo svetovno vojno. Časopis za zgodovino in narodopisje, l. 64, št. 1. Maribor : Obzorja, 1993, str. 93–99.

Devetak, Robert: Društveno življenje na Kanalskem v času Avstro-Ogrske. Nova Gorica : Goriški muzej, 2016.

Melik, Vasilij: Volitve na Slovenskem : 1861–1918. Ljubljana : Slovenska matica, 1965.

Studen, Andrej: Pijane zverine : o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje : Zgodovinsko društvo, 2009.