Namen posveta je bil, kako naj bi obstoječi medgeneracijski centri ustrezali potrebam skupnosti ter povezava le teh na lokalni in regionalni ravni. Ključno vprašanje,  pa  je bilo kako naj bi medgeneracijska regijska središča funkcionirala in kako naj bi pravzaprav izgledala.

Posveta se je udeležilo okoli 50 udeležencev, predstavnikov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, občinskih uprav, šol, CSD-jev in nevladnih organizacij. Primere dobrih praks so predstavili Hiša pravih srečanj Renče, CSD Nova Gorica, Občina Kanal ob Soči, Slovenska filantropija – Hiša Sadeži družbe Vipava. Predstavili so potrebe, ki so v regiji že dobile svoj odgovor, svoje aktivnosti, svoje akterje in prostovoljce. 

Občina Kanal ob Soči je bila povabljena kot ena izmed primerov dobrih praks. Lahko rečemo, da je prejela kar nekaj pohval s strani udeležencev kot s strani ministrstva.  Tako je  lahko predstavila projekt NET-Age v okviru katerega, pa tudi sicer, že razvijajo aktivnosti, ki so že in še bodo pripomogle k izboljšavi oskrbe starejših. Klara Golja je povedala, da so glede oskrbe starejših narejeni pomembni koraki, ki so že izboljšali nekatere situacije, da pa načrtujejo že nove aktivnosti, predvsem v iskanju primernih projektov s pomočjo katerih bi pomagali različnim generacijam.

K posvetu je občina  pristopila s stališčem, da so medgeneracijski centri potrebni in glede na to, da je v prihodnjih letih po nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2020 predvidenih še 15 medgeneracijskih centrov, tudi možno izvedljivi v naši občini. Župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi je poudaril, da potrebujemo resno in dolgoročno zavezo s strani države, da bo podpirala programe za starejše. Le tako se bo lahko izpeljalo zastavljene cilje.

Predstavnica ministrstva, gospa Marjeta Ferlan Istinič je povedala je, da bo ministrstvo oblikovalo okvir konceptov, organizacije pa naj oblikujejo koncepte medgeneracijskih centrov glede na potrebe ljudi. Priložnosti za delovanje medgeneracijskih centrov je še veliko.

Povedano je bilo, da morajo biti Centri locirani v lokalnih okoljih, regijski medgeneracijski center pa naj bi zagotavljal koordinacijo vseh aktivnosti. Pri delovanju takšnih centrov so prostovoljci  ključnega pomena, vendar je potrebno zagotavljati tudi sredstva za njihova usposabljanja in mentorstvo. Teh sredstev pa pri nas, zaenkrat,  ne zagotavlja nihče. Nekako je bilo obljubljeno, da  bodo z novimi razpisi, tudi nove priložnosti za finančna sredstva. Nekatere probleme pa bi bilo potrebno zakonsko urediti.

Izkušnje, Slovenske filantropije kažejo, da so programi medgeneracijskih skupnostnih centrov namenjeni vsem prebivalcem lokalne skupnosti. Med uporabniki niso le starejši, temveč tudi težko zaposljive osebe nad 45 let, mladi z manj priložnosti in mladi brez zaposlitve. Medgeneracijski skupnostni centri morajo vključevati vse generacije in ne zgolj ene. Osnovna zamisel medgeneracijskih centrov, ki so jih začeli uresničevati leta 2008, je bila povezovanje različnih generacij med seboj z namenom druženja, soustvarjanja in preživljanje prostega časa. Ob prenosu znanja z ene generacije na druge pa so želeli razvijati neformalne oblike pomoči.

Ugotovljeno je bilo, da Medgeneracijski skupnostni centri se uspešno vzpostavijo in delujejo tam, kjer imajo podporo občine in se povezujejo s šolami, nevladnimi in javnimi organizacijami. Ter tam kjer je volja ljudi za sodelovanje velika. 

Mag.Klara Golja