Prejšnji teden sem bila z družbo v piceriji v Prekmurju. Picerija je bila na vasi, terasa, kjer smo sedeli, pa je imela čudovit razgled na polja in travnike. Vzdušje je bilo zelo umirjeno in prijetno. Za našo mizo smo bili že pošteno lačni in ob čakanju na pico nismo premogli prav veliko energije za kak bolj vnet pogovor, zato je bilo toliko bolj očitna dinamika za sosednjo mizo. Pri sosednji mizi so sedeli štirje domači turisti v zrelih letih in zelo opazno je bilo, da za mizo ves čas govori samo ena gospa, ostali pa vsake toliko časa malo pokimajo ali drugače potrdijo, da jo spremljajo. Res je bilo zelo očitno, da gospa drugih s svojim govorjenjem ne pusti do besede. Govorila je glasno in hitro in ves čas našega obiska ji ni zmanjkalo vsebin. Mi seveda nismo ves čas intenzivno spremljali, koliko in kako govori, ker so nas okusne pice polno zaposlile, vendar je bilo v ozadju vseeno zaznati „back vokal“.

Gotovo ste tudi vi že naleteli na koga, ki je vneto govoril in vam ni pustil do besede, ali pa ste se sami zalotili, da preveč govorite. V družbi govorca, ki nam ne daje „pravice“  do besede, se seveda ne počutimo dobro, počutimo se nepomembni in nevidni. 

Velikokrat lahko preberemo, kako pomembno je, da se zdravo prehranjujemo, dovolj gibamo in spimo, manjkrat pa zasledimo, kako zelo pomembno je naše izražanje. Psiholog Matthias Mehl se ukvarja z opazovanjem govora v vsakdanjem življenju. Leta 2003 je opravil študijo, v kateri je 400 študentom namestil napravo, ki je snemala njihov govor. Ugotovil je, da so študenti v povprečju izrekli 16000 besed na dan. Pri najmanj zgovorni osebi v omenjeni študiji so našteli 700 izgovorjenih besed na dan, pri najbolj zgovorni pa 47000 izgovorjenih besed na dan. Študija je ovrgla stereotip, da so ženske zgovornejše od moških. Dejavnik spola ni vplival na število izgovorjenih besed. Samo prijazno torej opozorim, da bi se na prizorišču uvodne zgodbe lahko znašel tudi zgovoren gospod. Število besed, ki jih izgovorimo, je odvisno predvsem od okolja, poklica, ki ga opravljamo, značaja in razpoloženja, zato se pojavljajo med posamezniki velike individualne razlike. Poleg števila izgovorjenih besed, je seveda zelo zanimivo, kaj se ljudje pogovarjajo. M. Mehl s sodelavci je proučeval tudi izbor besed, ki nakazujejo na vsebino pogovorov. Ugotovili so, da ljudje, ki več časa posvetijo mlatenju prazne slame oz. veliko časa posvetijo nepomembnim pogovorom, izražajo manj zadovoljstva kot ljudje, ki več časa namenijo pomenljivim, bolj kakovostnim pogovorom. 

Kako pa naj se pogovarjamo, da bodo našo pogovori kakovostni in nam bodo prinašali tudi dobro počutje? Poleg postavljanja pomenljivih odprtih vprašanj, o katerih smo že pisali, je pomembno da znamo utihniti in dobro poslušati. Dobro – aktivno poslušanje pomeni, da se svojemu sogovorniku posvetimo in da se res zanimamo zanj. Cilj našega poslušanja ne sme biti, da sestavimo dober odgovor, ampak, da se vživimo v svet sogovornika, da začutimo utrip njegovega notranjega sveta. Naši dobronamerni nasveti so pogosto „brca mimo“ in jih sogovornik lahko doživlja kot soljenje pameti. Zelo dobrodošlo pa je, da preverjamo razumevanje pri sogovorniku tako, da ponovimo ali povzamemo njegove besede. S tem mu pokažemo, da smo res zainteresirani zanj in da ga želimo razumeti, kaj nam govori. Če se nam utrne kakšna ideja, ki bi jo radi delili s sogovornikom, si jo skušajmo zapomniti ali zapisati na list, in ne prekinjajmo miselnega toka sogovornika. Aktivno poslušamo ne samo z ušesi, ampak tudi z očmi, srcem, celim telesom. Kaj pomeni, da poslušamo z očmi? Pozorni moramo biti ne samo na vsebino besed, ampak na celega človeka, kakšna je njegova telesna drža, mimika obraza. Poleg intonacije, glasnosti in hitrosti govora, upoštevamo torej tudi to, kar vidimo. Na ta način še dodatno sprejemamo informacije o sogovornikovem počutju, čustvih in še bolje razumemo njegovo pripovedovanje, doživljanje. Kaj pomeni, da poslušamo s srcem? Če dopustimo sogovorniku, da se dotakne našega srca, v prenesenem pomenu pomeni, da se vživimo v njegova čustva in jih sprejemamo. Sogovorniku npr. ne rečemu, da naj ne bo žalosten ali prestrašen, če se tako počuti…, ampak ga skušamo razumeti. Kaj pa pomeni, da poslušamo s celim telesom? Ko poslušamo, naj bo naša drža odprta, sprejemajoča, svoje odzive (npr. hitrost govora in glasnost) uskladimo s sogovornikom. In nikoli se med pogovorom ne posvečajmu svojemu telefonu.

Predvidevam, da ima vsak od vas že izkušnjo takega pogovora, kjer se s sogovornikom izmenjaje aktivno poslušata in če se spomnimo tega, ni težko verjeti, da tak pogovor lahko prispeva ne samo k dobremu počutju, ampak celo k boljšemu zdravju. Tudi to je potrdil že omenjeni raziskovalec, ko je odkril povezavo med fiziološkim odzivom telesa in kvaliteto pogovorov. Ugotovil je, da je bilo pri ljudeh, ki so več časa namenili dobrim pogovorom, opaziti „znižanje vnetnega odgovora“, kar je pomenilo, da so imeli boljši imunski sistem in bili manj podvrženi vnetnim stanjem, kot so zvišan krvni tlak in bolezni srca. (Lions, 2023) Dokazano je, da vsakič, ko spregovorimo narase naš krvni tlak. Nižji tlak med pogovorom lahko torej ohranjamo tako, da več poslušamo in  govorimo umirjeno.  

DOBER POGOVOR je torej odlična izbira za več zadovoljstva in več zdravja. V času dopustov si ga lahko obilno privoščimo. Potrudimo se, da ne ostanemo samo pri kramljanju. 

Andreja Jalen, Uni dipl psihologinja

Članek je nastal v sklopu projekta SIDRO, katerega sofinancirajo občine Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, Kranjska Gora. Izvaja pa ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.