Že skoraj dva meseca smo ujetniki korona razmer. Čeprav je ukrepe država že nekoliko razrahljala in sprostila nekatere (gospodarske) dejavnosti, je še daleč čas, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice.
Po koncu druge svetovne vojne se človeštvo še nikoli ni srečalo s tako obsežnimi spremembami vsakdana. Vse posledice se bodo pokazale šele v prihodnosti. Za sodobno svetovno prebivalstvo je prvič, da se sooča s krizo, ki ima svoj temelj v bolezni, ki se je razširila po vsem svetu.
Za zdaj so se medicinski in zdravstveni delavci v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane relativno uspešno spopadli z boleznijo in veseli smo lahko, da je javni zdravstveni sistem kljub številnim težavam, s katerimi se je srečeval že v mirnih časih, prenesel izjemen pritisk. Spoznanje je zelo pomembno za delovanje družbe. Kako se bo na krizo odzvalo gospodarstvo, kaj to pomeni za ohranjanje delovnih mest in socialne stabilnosti, je težko napovedati. Pogled v prihodnost je, skratka, negotov.
Kljub vsemu pa lahko tudi v teh korona časih opazujemo način, kako se kot posamezniki in kot lokalna skupnost odzivamo na spremembe, krizne razmere. Pri tem bi rad izpostavil predvsem številne prostovoljce. Ti so v obdobju korona krize opravili izredno pomembno delo pri ohranjanju družbene kohezivnosti, s svojimi aktivnostmi so ohranjali družbeno povezanost. Številni prostovoljci, ki so se vključili v različne aktivnosti, s svojim delom (ki je povezano tudi s tveganjem) posameznikom in družbi prinašajo zelo pomembno sporočilo in sicer, da v krizi nismo sami.
Lep primer so nam ponudili prostovoljke in prostovoljce (skupaj 22), ki so v zadnjem mesecu veliko število ur preživeli ob šivalnih strojih in šivali pralne zaščitne maske, ter, seveda, tudi vsi tisti, ki so kot prostovoljci sodelovali pri organizaciji, pakiranju in raznašanju. Vsem skupaj smo lahko hvaležni za opravljeno delo, še bolj pa za širjenje kohezivnosti, povezanosti družbe. Na ta način so v obdobju korona krize tudi prostovoljci gradili družbeno zaupanje, kar je eno od najpomembnejših »lepil« vsake družbe.
Zamisel, da bi se lotili izdelave zaščitnih mask, je nastala med ljudmi, zato ima še posebej veliko težo. Ob sodelovanju Ljudske univerze Jesenice, Občinskega štaba Civilne zaščite, Občine Jesenice in kot rečeno, številnih prostovoljk in prostovoljcev, je v nekaj tednih z marljivim delom, z odpovedovanjem, s predanostjo in z veliko mero dobre volje nastalo več kot štiri tisoč pralnih zaščitnih mask.
Iz tega projekta lahko razberemo veliko željo prostovoljcev po pomoči tistim, ki jo potrebujejo, opazujemo lahko družbeno (medgeneracijsko) solidarnost, medsebojno povezanost. Spet smo se lahko prepričali, da smo močnejši, ko smo povezani in ko delujemo skupaj za dosego skupnih ciljev. To ugotovitev lahko zapišem z besedami znanega pregovora, ki pravi, da prijatelja spoznaš v nesreči.
V zadnjih dneh sem se večkrat spomnil na navedbo ene od sogovornic v dokumentarnem filmu o Titu, ki sem ga gledal pred leti. Ugotavljala je, da se je prav v vojnih razmerah, ki so brez dvoma izredne, pokazalo največ tovarištva, solidarnosti, medsebojne neposredne pomoči, sodelovanja. Ne prej, ne pozneje se v odnosih med ljudmi in družbi omenjene vrednote niso tako jasno in tako očitno pokazale, kot v vojnih, izrednih razmerah.
Tudi aktualne korona razmere so izredne razmere. Življenje se je upočasnilo in spremenilo, zamenjale so se prioritete (posameznika in družbe). Koliko časa bodo takšne razmere še trajale, danes ne ve nihče.
Kljub negotovosti, ki jo prinašajo korona časi, smo v naši lokalni skupnosti lahko pomirjeni, saj vemo, da v stiski ne bomo ostali sami, da nekdo misli na nas. In to je ena od bistvenih ugotovitev in najpomembnejše sporočila prostovoljstva.
Kot župan se za pomemben prispevek za povezovanje družbe zahvaljujem vsem, ki se zavedajo pomena prostovoljstva in ki pomagajo po svojih močeh. Upam in želim si tudi, da bodo zgledi navdihnili še koga.