Že več kot mesec dni smo ujetniki korona razmer. Negotovost je postala naša nova normalnost. Koliko časa bodo takšne razmere še trajale, ta hip ne zna napovedati nihče, kljub temu se moramo pripraviti na posledice krize in na ukrepanje po njej.

Vsi upamo, da bodo ukrepi in veliki napori, ki jih v omejevanje širjenja virusa vlaga osebje zdravstvenih in socialnih ustanov ter številni posamezniki in organizacije, čimprej dalo rezultate in da bi se spet vrnili v čim bolj običajne življenjske tirnice. Lahko pa se zgodi, da bo bodoča normalnost drugačna od te, ki smo jo poznali doslej.

Ukrepi pristojnih zdravstvenih ustanov dajejo rezultate, širjenje bolezni se upočasnjuje, zaposleni v zdravstvenem sistemu obvladujejo razmere. V Splošni bolnišnici Jesenice, ki sem jo obiskal pred dnevi, so delo prilagodili razmeram, ki jih obvladujejo. Ob tem še naprej ostajajo budni. Nemara še bolj kot v bolnišnicah so na razmere pozorni v domovih za starejše občane, ki zaradi velikega števila starejših, ki so najbolj ranljivi, veljajo za potencialno najbolj izpostavljene ustanove. Tudi v jeseniškem domu dr. Franceta Bergelja je skrb zaposlenih velika, stalno razmišljajo o možnih ukrepih, čeprav so zaposleni zelo obremenjeni.

Skrb zaposlenih v teh ustanovah in prizadevanja za preprečevanje širjenja virusa je velika. Na Občini Jesenice podpiramo prizadevanja zdravstvenih in socialnih institucij za omejevanje širjenja virusa in jim pomagamo po svojih močeh ter upamo, da bodo razmere lahko uspešno obvladovali tudi vnaprej.

Kljub negotovosti nas podatki o omejevanju širjenja bolezni lahko ohrabrujejo in nas spodbujajo, da bomo z elanom premagali tudi druge posledice, ki jih bo koronavirus prinesel s seboj. Ob spoznanju o učinkovitosti zdravstvenih in drugih ukrepov se osebno bolj bojim obsežnejših posledic na gospodarskem področju pa tudi v politiki, vplivu posledic širjenja koronavirusa se ne bo mogoče izogniti niti na socialnem področju.

Skrb po usihanju gospodarske aktivnosti zaradi omejevanja koronavirusa je upravičena. Številna podjetja in samostojni podjetniki v korona razmerah ne smejo delati in zato ne ustvarjajo prihodkov. S tem ostajajo brez sredstev za plačevanja obveznosti in za preživetje. To lahko pripelje do propada podjetij, do odpuščanj delavcev in posledično, do poglabljanja socialnih stisk. Javne ustanove morajo biti na to pripravljene.

Država je nekatere ukrepe za pomoč gospodarstvu že sprejela, prav tako Občina Jesenice, ki je (v skladu s svojimi pristojnostmi) že pred časom oblikovala nekatere ukrepe za blaženje posledic krize v gospodarstvu. Zaradi obsega posledic je treba oblikovati še dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki je osnova preživetja in razvoja vsake družbe.

Izkušnje nacionalnih gospodarstev, ki so se po svetovni gospodarski krizi leta 2008 najhitreje pobrala in ponovno zagnala gospodarstvo, kažejo, da so ravno javne ustanove po krizi obsežno investirale in na ta način spodbujale gospodarsko dejavnost. Razmere so zdaj podobne, tudi ukrepi najuspešnejših bodo najbrž podobni. Takšno razmišljanje spodbujajo tudi v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: »Pospešitev projektov na infrastrukturnem, okoljskem in ostalih področjih pomeni pomemben vzvod za pospešitev gospodarskih aktivnosti po koncu krize«.

Tako bodo morale javne ustanove (med katere spadajo tudi lokalne skupnosti) vlagati velike napore v blaženje socialnih stisk, hkrati pa – kar je zelo pomembno – ohraniti kolikor je le mogoče velik investicijski potencial. Tega se zavedajo tudi župani občin vključenih v skupnost  Julijske Alpe, ki so pred dnevi o tem razpravljali na videokonferenci in se zavzeli za enotne ukrepe.

Blaženje socialnih stisk in ohranitev čim večjega investicijskega potenciala za vlaganja Občine Jesenice v razvoj po koncu izrednih razmer bo osrednji fokus naših prihodnjih prizadevanj.