Ko se je pred dvema letoma začela obnova Ruardove graščine, osrednjega objekta na muzejskem območju Stara Sava, sem kolegu, arhitektu povedal, da bo obnova 500 let stare graščine stala približno 2,3 milijona evrov. Nejeverno me je pogledal in dejal, da izkušnje kažejo, da se v starih objektih med obnovami vedno pojavijo takšna in drugačna ''presenečenja''. Investitor tako lahko le sanja o tem, da bo prenova stala toliko, kolikor je predvidel, je dejal in še pribil, da če se bo znesek le podvojil, bo lahko zadovoljen. V sicer nekoliko zlovešči napovedi bi lahko bilo tudi zrno resnice, sem pomislil tedaj in upal, da se ''presenečenja'' ne bodo pojavljala in se cena obnove ne bo pretirano povišala. Arhitektovo opozorilo se zdaj izkazuje za utemeljeno, pa čeprav sem upal, da se je motil.

Dve leti kasneje sem se spet spomnil na ta pogovor. Strokovnjaki so namreč pred dnevi med obnovitvenimi deli ugotovili, da se je lesna goba solzivka nevarno razširila domala po celotnem objektu. Že pred začetkom obnove je bilo sicer znano, da je v severovzhodnem delu objekta prisotna lesna goba. Zdaj se je izkazalo, da je razširjena precej bolj od pričakovanj strokovnjakov. Presenečenje je neugodno.

Strokovnjaki podrobno pregledujejo objekt in načrtujejo sanacijo. Od njihovih ugotovitev bodo odvisne nadaljnje aktivnosti, znan bo tudi finančni okvir. Bojimo se, da cena na koncu ne bo nizka.

Lesna goba, ki je razširjena v celotnem objektu, ni edina velika težava, s katero se srečujemo pri obnovi osrednjega objekta na muzejskem območju Stara Sava. Prvo večje presenečenje je bilo za strokovnjake spoznanje o stanju ostrešja na objektu. Ruardova graščina namreč ima zdaj že novo streho. Čeprav se je sprva pričakovalo, da bo prvotno ostrešje še uporabno, so delavci med izvajanjem del ugotovili, da je v precej slabem stanju. Nadomestiti ga je bilo treba z novim. Cena obnovitvenih del je zrasla.

Ruardova graščina je osrednji objekt na območju Stare Save, ki je od lani tudi kulturni spomenik državnega pomena. Območje Stare Save je v zadnjih letih že dobilo prijetnejšo podobo in vsi si želimo, da jo bo obnovljena Ruardova graščina še nadgradila. Žal se zaradi dodatnih del podaljšuje rok za dokončanje obnove in smo ga že prestavili na konec prihodnjega leta.

Stroški obnove kulturnega spomenika žal naraščajo. V prihodnje tako lahko pričakujemo, da se bo spremenila dinamika izvajanja drugih projektov, ki so prav tako pomembni za naše ljudi. To nam seveda v občinski upravi povzroča dodatne skrbi pri zagotavljanju sredstev za dodatna obnovitvena dela. V tem obdobju bi nam kdo lahko očital, da v kriznih razmerah obnavljamo kulturni spomenik, namesto, da bi še bolj pomagali pomoči potrebnim. Pomislek je seveda smiseln, vendar je treba v isti sapi izpostaviti velik pomen delujočega gradbeništva v kriznih razmerah, saj se na ta način lahko ohrani delujoče gospodarstvo kljub krizi.

Zelo je pomembno, kar pogosto poudarjam, da ohranjamo in pazimo na naše izročilo, tradicijo ter zgodovino, ki nam pomagajo iskati odgovore na vprašanje kdo smo in kaj (kot skupnost) hočemo. Čeprav so krizne razmere zelo zahtevne, pa je tudi v krizi treba odgovarjati na tovrstna vprašanja. Mi odgovarjamo tudi s tem, da se obnova nadaljuje ...