Prvo srečanje v Čebelarskem centru v Lescah je bilo namenjeno iskanju največjih težav, s katerimi se srečuje domače kmetijstvo Zgornje Gorenjske, in seveda iskanju rešitev za te izzive. Debata z različnih zornih kotov je bila zelo bogata z mnenji in pogledi. Skupne ugotovitve pa lahko strnemo v par ključnih poudarkov. Potrebno se je več slišati med seboj, biti strpen drug do drugega in najti skupni dogovor, ki bo v korist kmetom, domačinom in turistom. Kmet je ta, ki s svojo dejavnostjo ohranja mozaičnost krajine in njeno lepoto, ki sta pomembni za same domačine, turiste pa vabita, da pri nas preživijo svoje počitnice. Izražena je bila ideja, da visokogorsko pašo zaščitimo kot »nesnovno« kulturno dediščino.
Iskali smo rešitve, kako mlade zadržati doma, da ne zbežijo vsi v mesta, in kako motivirati mlade naslednike kmetij, da se kmetijstva lotijo na nov, inovativen in kreativen način.
V torek smo se v Kolpernu srečali tisti, ki nas zanima podjetno podeželje. Glavna tematika je bila, kako mlade, ki študirajo v mestih, privabiti nazaj in jim omogočiti lepo podjetniško pot in kaj je potrebno narediti, da bo na podeželju več podjetniškega poguma. Večina idej se je vrtela okrog razbremenitve glavnih turističnih točk – predvsem kako manj poznane lokacije narediti privlačnejše.
Najbolj vroča je bila debata na tretji tematski delavnici, posvečeni pametnemu podeželju. Tema je burila duhove pri vseh udeležencih in izzvala nemalo iskrivih idej. Pogovarjali smo se o tem, kako približati in poenostaviti uporabo že izdelanih aplikacij in spletnih rešitev podeželanom, še posebej starejšim, ki se preveč bojijo uporabljati sodobno tehnologijo. Izpostavljeno je bilo ključno vprašanje, kako kljub sodobnim rešitvam domačine na podeželju povezati med seboj, da bodo z druženjem in sodelovanjem gradili dejavne in »pametne« vasi.
Tematske delavnice smo zaključili v Knjižnici Tomaža Linharta s temo Živo in podjetno podeželje. Tudi na zadnji delavnici so padale kreativne ideje o kmetijskih inkubatorjih, osveščanju ljudi glede ohranjanja narave, ohranjanju kulturne dediščine kot dela gorenjske identitete. Najbolj pa nas je za konec razveselil gospod Slavko Škofic z Brezij s svojo čudovito idejo o otroškem prometnem poligonu.
