"Hej, kam pa vidva?!"
Starejši planinec se je zbal, da sva zašla s poti. Morda je včasih res težko razumeti, zakaj bi nekdo iskal težave v navpičnem svetu. Vendar ali ni tudi pot na planinsko kočo nekje v visokogorju za marsikoga nerazumljiv izziv? Mar ni osvojen dvatisočak - najlepša nagrada za vložen trud in znoj - za nekoga drugega brez vsake vrednosti? Gre zgolj za to, da so nekateri gorniki svoje cilje zastavili višje, bolj predrzno. Nekateri so zapustili planinske poti, zanimajo jih brezpotja, spet drugi so vstopili v strm svet in se odločajo za zahtevne zavarovane plezalne poti. Naredili so korak naprej in si odprli nove možnosti, jeklenice in samovarovalni kompleti so njihova igra. In potem so alpinisti. Plezalci, ki jih navsezgodaj vidiš stati pod strmo steno. Poleg leži skrbno zložena vrv in kup tehnične opreme, namenjene varovanju prijatelja v steni. V roki držijo list papirja z vrisano vijugasto linijo, ki se pne vse do vrha prepadnega zidu. Oni so naredili še zadnji korak k svobodi - plezajo v svetu, ki je bil pred njimi dostopen le pticam.
Seveda pa je pot do tu postopna. Potrebno je vložiti veliko truda, treninga in učenja, da dosežemo nivo samostojnega plezanja v gorah. Ne gre namreč zgolj za športni vidik, torej zmožnost preplezati navpično steno določene težavnosti. Pravzaprav je težavnost plezanja pri vsem skupaj še najmanj pomembna. Bistveno je, da se v zgodnji fazi naših alpinističnih podvigov naučimo varnega rokovanja z opremo, primernega obnašanja v veliki steni, dobrega poznavanja vrvne tehnike in postopkov, s katerimi se lahko po vrvi spustimo v dolino, po njej napredujemo, se zavarujemo in na splošno plezanje naredimo bolj varno.
Zaradi številnih znanj in veščin, ki jih mora osvojiti alpinist, da bi varno vodil navezo čez steno, je institucija alpinistične šole, ki je pri nas na splošno izredno dobro organizirana, ključnega pomena. Na slovenskem delujejo številni alpinistični klubi in odseki planinskih društev, ki vsakoletno odpirajo svoja vrata novim članom, športnim plezalcem, ki si želijo plezanja v gorah, pohodnikom, ki iščejo nekaj več ter vsem, ki jih alpinizem tako ali drugače privlači. Eden takšnih klubov je AK Vertikala, ki to jesen razpisuje alpinistično šolo.
Seveda skok v alpinizem ne uspe vsem, nekateri niso pripravljeni na fizične napore, ki jih gorski svet zahteva od človeka, spet drugi ugotovijo, da gre za več kot zgolj popoldansko dejavnost, katere se lotiš enkrat tedensko. Tistim, ki ostanejo, pa se življenje nepreklicno spremeni. Da, šele ko spoznaš alpinizem v vsej svoji lepoti in čistosti, boš spoznal, kaj pomeni svoboda, ljubezen, tovarištvo in avantura.
Jaka Križanič