Občina Ivančna Gorica sporoča, da je v četrtek, 17. februarja v 90. letu starosti umrl slikar in inovator Štefan Horvat iz Višnje Gore, prejemnik najvišjega priznanja Občine Ivančna Gorica – častni občan. Datum pogrebne slovesnosti pokojnika bo znan v prihodnjih dneh. Pokopan bo na pokopališču Žale v Ljubljani.

V e-žalno knjigo se lahko vpišete na tej POVEZAVI.

Štefan Horvat se je rodil 1. maja 1932 na kmetiji v Otovcih, sredi Goričkega v Prekmurju. Po študiju elektrotehnike v Ljubljani se je najprej zaposlil v tovarni Telekomunikacije Pržan. Poklicna pot ga je leta 1961 pripeljala v Višnjo Goro. Kot uslužbenec tovarne visokofrekvenčnih elementov Telekomunikacije Ljubljana, kasnejše Iskre, je s sodelavci opravljal pionirsko delo na področju raziskav elektroakustike (zvočniki, membrane, tuljave). Tovarna Iskre še danes deluje v Višnji Gori kot obrat Altel-a.

Leta 1990 se je upokojil in posvetil slikarstvu in inovatorstvu. Svoje likovno ustvarjanje je začel razvijati že v mladosti. V Ljubljani se je šolal v slikarski šoli Ivana Ropa, ki sta jo vodila akademika Rajko Slapernik in Karel Jakob. Svojo umetniško pot je nato nadaljeval v likovni sekciji Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tineta Rožanca, ki jo je več desetletij tudi uspešno vodil. Pri slikanju je uporabljal vse tehnike (risba, grafika, gvaš, olje) in vse motive: od portreta, tihožitja do krajin. Slednje so mu bile še posebej priljubljene. Inovativne pristope je vnašal tudi v slikarstvo. Razvijal je posebne tehnike impregnacije platna in sušenja oljnih barv, tudi izdelava okvirjev mu ni predstavljala težav. Poseben izziv pri ustvarjanju so mu bile tudi t.i. energetske slike iz puščavskega peska, prinesenega iz Egipta, ki jih je slikal v oljnati tehniki. Njegova najbolj znana slika je slika koze iz Marezig, za katero je značilno, da sledi opazovalcu, ne glede s katerega zornega kota jo ta opazuje.

Njegova dolgoletna mentorja sta bila dr. Branka Berce-Bratko in akademski kipar Boris Prokofjev.

Štefan Horvat je na svoji dolgi in bogati ustvarjalni poti razstavljal svoja likovna dela na več kot 260 samostojnih razstavah in več kot 400 skupinskih razstavah doma in v tujini. Mnoga njegova dela še danes krasijo številne javne ustanove, šole, domove za ostarele, hotele in galerijske prostore. Svoje likovno znanje je več let prenašal tudi na mladi rod v okviru obšolskih likovnih dejavnosti na osnovnih šolah v občini Grosuplje in občini Ivančna Gorica.

Poklicno in ustvarjalno življenje v Višnji Gori, ga je navduševalo, zato se je aktivno vključeval tudi v kulturno in širše družbeno dogajanje Višnje Gore, nekdanje občine Grosuplje in današnje občine Ivančna Gorica. Več let je aktivno deloval tudi v Turističnem društvu Višnja Gora, bil je med ustanovnimi člani Likovne skupine Krog in kasnejšega Kulturnega društva Kresnička ter v drugih kulturnih in umetniških društvih. Veliko se je posvečal tudi ekologiji in tudi na tem področju pustil pomembne sledi.

Ob umetnosti se je vselej navduševal tudi nad tehniko. V domači delavnici je razvil mnogo inovacij, ki so postale del proizvodnih procesov in tudi takšnih za vsakodnevno uporabo. Veliko njegovih iznajdb je povezanih z zaščito pred energetskim sevanjem. Za svoje inovacije je prejel tudi številna mednarodna priznanja, leta 2000 tudi zlati pokal in medaljo Genius na Olimpijadi izumov v Budimpešti.

Za svoje delo in dosežke, na področju kulture, umetnosti in inovatorstva je prejel številna priznanja in nagrade na državnem in lokalnem nivoju. Bil je častni občan Občine Puconci (2000), častni občan Občine Ivančna Gorica (2007), častni član Turističnega društva Višnja Gora (2012) in častni član številnih drugih društev in združenj.

Ohranimo ga v trajnem spominu.