Kranjska čebela, na katero smo Slovenci in občani Ivančne Gorice upravičeno ponosni, je v rojstnem kraju v Višnji Gori dobila svoj dom. Slovesno odkritje spominskega obeležja Kranjski čebeli je potekalo v petek, 18. maja 2018, v sklopu praznovanja prvega Svetovnega dne čebel, ki ga je pripravila Občina Ivančna Gorica v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.
Zasluge za prepoznavnost in razširjenost v svetu najbolj pridne in najbolj mirne čebelice, ki predstavlja ponos vsem slovenskim čebelarjem, ima Emil Rothschütz. Slednji je eden najboljših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa, ki je prebival in deloval v gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Pomena dediščine, ki so jo zapustili naši predniki je svojo priložnost in odgovornost prepoznala tudi občina Ivančna Gorica. Na prireditvi, katere se je udeležilo večje število domačih in tujih gostov, je župan Dušan Strnad ponosno povedal, da se je praznovanje Svetovnega dne čebel začelo prav v domovini Kranjske čebele v Višnji Gori. Kot je dodal bo po današnjemu odkritju obeležja Kranjske čebele in nedavnem odprtju učnega čebelnjaka, sledila obnova starega mestnega jedra s prenovo nekdanje stare šole, v Hišo kranjske čebele z interaktivnim muzejem. Kot veliko željo pa je izpostavil, da v Višnjo Goro pripeljejo del programa Mednarodne čebelarske akademije, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Poudaril je še, da Hiša kranjske čebele ne bo namenjena zgolj obiskovalcem temveč bo s svojimi vsebinami stičišče kulturnega in družabnega življenja v starodavnem mestu, ki letos praznuje 540 – letnico pridobitev mestnih pravic.
Praznovanja prvega čebelarskega praznika v Sloveniji se je udeležil tudi predsednik mednarodne čebelarske zveze Apimondia, gospod Philip McCabe. V svojem nagovoru ni skrival navdušenja nad Slovenijo: »V čast mi je, da sem tukaj, saj je bil svetovni dan čebel vaša ideja. Vedno rečem, da so Slovenci najboljši čebelarji«. Izpostavil pa je tudi pomen čebel in drugih opraševalcev za življenje ljudi, podnebne spremembe, bolezni čebel in pomen upoštevanja dobrih čebelarskih praks.

Slovesnega odprtja se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je ob tem dejal: »Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je ena od redkih panog, v kateri lahko rečemo, da smo velesila. Slovenci se zelo dobro zavedamo pomena čebel in nujnosti ukrepanja za njihovo ohranitev. To smo dokazali tudi pri ukrepih za zaščito naše avtohtone kranjske sivke, ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu. Kranjska sivka je danes del slovenske narodne identitete, Višnja Gora pa ima posebno mesto v zgodovini slovenskega čebelarstva. S postavitvijo obeležja se je občina Ivančna Gorica poklonila naši čebeli in prepričan sem, da bo projekt pomembno pripomogel pri ozaveščanju širše javnosti o pomenu čebel.«

Idejni vodja, da je se Svetovni dan čebel praznuje prav v Sloveniji je vsekakor zaslužen predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč. Kot je v nagovoru dejal je ponosen, da vodi največjo organizacijo na svetu. »Da smo dosegli skupno zmago ni zaslužen samo eden, ampak je zaslužna cela Slovenija. Slovenski čebelarji bodite ponosni na svoje delo, čebelarstvo je poezija kmetijstva, slovenski čebelarji pa smo srce sveta in bodimo na to večkrat ponosni«. Zaključil je z željo, da Dom kranjske čebele postane državni projekt, kjer bo kranjska sivka predstavljena tako domači kot tuji javnosti ter pozval Višnjane naj poleg polža, čebelo sprejmejo za svojo. V nadaljevanju se je predsednik Noč s priznanjem zahvalil nekaterim posameznikom, ki so več let aktivno podpirali in sodelovali pri projektu Svetovnega dne čebel.
Sledilo je veličastno odkritje interaktivne skulpture obeležja Kranjske čebele, katerega avtor je priznani oblikovalec Robert Kuhar, ki se je odločil za ikonografsko upodobitev čebele znotraj obeležja. Avtor nam z izvirno matrico približa visoko učinkovit sistem instinktivnega delovanja celotnega čebeljega roja kot enega organizma. Pohodni terasasti venec obeležja v posebni obdelavi betonske osnove iz šestkotnih elementov pa predstavlja hibrid čebeljega in človeškega sveta. Druga terasa nosi 12 zgodovinsko najbolj upodabljanih motivov slovenskih panjskih končnic. Dodana je ikonografija deležnikov in skladna svetlobna ter zvočna tehnika.

Prireditev je spremljal bogat in raznolik glasbeni program, ki ga je sestavljal 100 – članski Simfonični orkester Glasbene šole Grosuplje, ki je bil posebej za to priložnost sestavljen iz Godalnega in Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje in Godalnega orkestra Kulturnega društva Stična. Program so sooblikovali še mešana pevska zbora Zborallica in Zagradec ter Godba Stična. Pevec in Višnjan Marko Vozelj pa je s svojim bendom skrbel za zabavo v šotoru na druženju in pogostitvi.

Fotogalerija >>