Prva sobota v marcu je že tradicionalno tista, ki odpre letno sezono pohodov. Že 27. pohod po Jurčičevi poti je med dolenjske griče zvabil nekaj več kot 4.000 pohodnic in pohodnikov. Bilo jih je nekoliko manj kot običajno, a so tisti, ki so prišli, dokazali, da so kos tudi nepovabljenim virusom. Letošnji pohod je potekal pod sloganom Poti knjige, saj so pohodniki med potjo spoznavali zgodovino knjige na Slovenskem. Kot že nekaj pohodov doslej, se je precej pohodnikov odločilo, da se v sodelovanju s Slovenskimi železnicami na pohod iz smeri Ljubljane in Novega mesta pripeljejo z brezplačnim izrednim vlakom Prijetno domače in na ta način poskrbijo za manjši ogljični odtis.
Pohodniki so med Višnjo Goro in Muljavo spoznavali dejavnosti in ponudbo vseh pet ustanov na področju Dolenjske, ki so neločljivo povezane s knjigo. V času digitalne tehnologije so želeli organizatorji skupaj s predstavniki Gradu Bogenšperk, Muzeja krščanstva na Slovenskem, Jurčičeve domačije, Frančiškanskega samostana Novo mesto in Trubarjeve domačije, spomniti na moč knjig, ki so uspešno kljubovale burnim stoletjem. Za pohodnike so na to temo Poti knjige pripravili tudi bogat spremljevalni program.

Slavnostni govornik, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Marko Repnik, se je na zaključni prireditvi na Muljavi poslužil tudi verzov in povedal, da je kultura ena sama, v principu velika dama. "Z njo ravnamo spoštljivo in jo negujemo marljivo, ker je z leti pridobljena in nikomur podarjena. Kakorkoli že, kultura ima več plati. Ni, kot na pogled se zdi, sijoč kovanec s cifro in glavo. Prej je kot vranec pobegel v naravo, ki se ne da ga ukrotiti. Iz njenega vrelca da se napiti poezije in literature, glasbe, plesa in slikarske strukture. Ponuja nam film, pesem, komedijsko zmedo, dramo in lepo slovensko besedo. Kultura ni le košček mozaika, ker je njena vrednost prevelika, da bi sama zase bila le nečesa del, kar sčasoma odšlo bo v pepel," je še povedal Repnik.

Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je izpostavil, da so na območju občine delovali številni ljudje in ustanove, med drugimi Josip Jurčič in samostan Stična, ki so veliko prispevali k temu, da danes lahko govorimo slovensko in k temu, da imamo svojo državo. "Naša dolžnost je, da svoje otroke učimo o domoljubju in domovini, da bomo svojo državo še dolgo ohranili tako čilo in zdravo." Tako župan kot Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan sta se v svojih govorih zahvalila vsem tistim, ki so pripomogli k izvedbi tokratnega 27. Pohoda po Jurčičevi poti.
Lik Josipa Jurčiča je pohodnike spomnil, naj prebirajo knjige, hodijo po njenih poteh, obiščejo pomembne točke na Poti knjige ter spoznajo zgodovino ter nastanek knjige. Pozval jih je, naj razmišljajo, pišejo in širijo svoje misli, predvsem pa naj bodo v času prevlade družbenih omrežij odgovorni "uredniki" in všečkajo, predvsem pa delijo vsebine, ki so v skladu z njihovim prepričanjem in prispevajo k nastanku lepše družbe.

O projektu Poti knjige:Projekt Poti knjige je združil pet ustanov na področju Dolenjske, ki so neločljivo povezane s knjigo. Namen projekta je širiti zavedanje o pomenu knjige, jezika in pisne kulture nasploh. Šolarji, družine in drugi z obiskom ustanov v projektu Poti knjige v enem dnevu spoznajo skoraj tisočletno zgodovino knjige pri nas in se srečajo z največjimi mojstri pisane besede. Srednjeveška pismenost je predstavljena v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, kjer je nastala največja ohranjena zbirka romanskih rokopisov pri nas. Na Trubarjevi domačiji spregovori Primož Trubar, oče slovenskega naroda in avtor najstarejše tiskane knjige v slovenskem jeziku. Grad Bogenšperk je bil v 17. stoletju dom znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, avtorja dela Čast in slava vojvodine Kranjske, ki predstavlja biser na področju domoznanstva. Frančiškanski samostan v Novem mestu omogoča vpogled v eno od najlepše urejenih knjižnic pri nas. Jurčičeva domačija na Muljavi pa predstavlja Josipa Jurčiča, pisca prvega slovenskega romana.