Krajinski
park Ljubljansko barje je bil ustanovljen leta 2008 s sprejetjem Uredbe o
Krajinskem parku Ljubljansko barje.
A prvi predlog za zavarovanje Ljubljanskega barja sega več kot 100 let v
preteklost.
Leta 1920 je Muzejsko društvo za Slovenijo, Odsek za varstvo prirode in
prirodnih spomenikov, izdalo prvi celotni slovenski naravovarstveni program, v
katerem je bil podan tudi predlog za ustanovitev “barskega varstvenega parka”. Predlog
ni bil realiziran, so pa dve leti kasneje zavarovali predlagane vrste živali,
med katerimi so bile številne vrste ptic in tudi želva močvirska sklednica. Med
leti 1951–1995 je bilo zavarovanih nekaj manjših območij Ljubljanskega barja.
Štiri od teh območij predstavljajo ostanke visokega barja in šotišče (naravni rezervati
Kozlerjeva gošča, Goriški mah in Mali plac ter naravni spomenik Jurčevo šotišče),
dve območji pa stoječa vodna telesa (naravni rezervat Ribniki v dolini Drage
pri Igu, naravni spomenik Jezero pri Podpeči). Če odštejemo te maloštevilne
ostanke visokega barja in nekaj stoječih vodnih teles, predstavlja Ljubljansko
barje danes mozaično pokrajino travnikov, njiv, mejic in izsuševalnih kanalov. To
značilno krajinsko podobo Barja so s prilagojeno rabo tega prostora ustvarili kmetje.
Barjanski
mozaik
Pestrost
življenjskih prostorov v naravi sama po sebi predstavlja bogastvo. Različni
življenjski prostori nudijo rastišče različnim rastlinskim vrstam in posledično
tudi hrano različnim živalskim vrstam.
Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje navaja, da je Ljubljansko barje največje
območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih
površin v Sloveniji.To območje je edinstveno zaradi
prisotnosti mnogih ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih
in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Tu najdejo dom številne
ogrožene vrste travniških ptic (kosec, veliki škurh, priba, repaljščica),
metuljev (barjanski okarček, strašničin mravljiščar), kačjih pastirjev
(koščični škratec) in ostalih žuželk (kobilica temna šaševka) ter dvoživk,
netopirjev in želve močvirske sklednice. Poleg naštetega se na Ljubljanskem
barju nahajajo tudi številni redki in dragoceni naravni pojavi, ki jih
imenujemo naravne vrednote. Zaradi aktivne tektonike tega območja in
prepletenosti z vodami je večina naravnih vrednot Ljubljanskega barja
geomorfoloških in hidroloških (izviri Ljubljanice, osamelci, barjanska okna…).
Svetovna dediščina
Poleg
naravne dediščine globoka in mokra barjanska tla ohranjajo tudi bogato kulturno
dediščino. Vlaga v barjanskih tleh varuje več tisoč let stare ostanke
koliščarskih naselbin.
Zaradi izjemne izpovedne vrednosti ostankov koliščarskih naselbin so bila
prazgodovinska kolišča okoli Alp leta 2011 umeščena na UNESCO Seznam svetovne
dediščine. Iz odlično ohranjenih organskih ostankov koliščarskih naselbin (moker
les, ostanki hrane, oblačil) smo dobili podatke o tem, kako so živeli prvi
stalni naseljenci, prvi kmetovalci, prvi tkalci, prvi kolarji in prvi kovinarji
v tem delu Evrope. Barjanska kolišča so bila vpisana na ta prestižni seznam
svetovne dediščine skupaj s kolišči iz Švice, Italije, Avstrije, Francije in
Nemčije. Večina kolišč iz omenjenih držav se nahaja v jezerih, kjer se ponekod
še opazijo ostanki kolov koliščarskih naselbin, na Ljubljanskem barju pa so
ostanki koliščarskih naselbin skriti globoko v barjanskih tleh. Do danes so
arheologi na Barju odkrili preko 40 ostankov koliščarskih naselbin, dve skupini
kolišč na Igu pa sta bili v sklopu mednarodnega serijskega vpisa vključeni na
UNESCO seznam svetovne dediščine. V letu 2023 je bil zato prav na Igu odprt
Morostig, hiša narave in kolišč. Obiskovalci Morostig-a v interpretacijskem
centru, na povezovalni poti ter v rekonstrukciji koliščarske vasi dobijo
vpogled v biotsko pestrost in dediščino kolišč Ljubljanskega barja.
Skupaj za dediščino
Naravna
in kulturna dediščina Ljubljanskega barja je predstavljena tudi na številnih
drugih tematskih poteh, na spletni in FB-strani ter z letošnjim letom celo v
krajšem dokumentarnem filmu.
Krajinski park
Ljubljansko barje je eden izmed bolj odprtih tipov naravnih parkov. Obiskovalci
lahko vanj dostopajo iz različnih smeri in na različne načine. Najbolj veseli
smo obiskovalcev, ki prihajajo na trajnosten način (z javnim prevozom, s
kolesom, peš). Zavedati se moramo, da je Ljubljansko barje kmetijska krajina in
da je večina zemljišč v zasebni lasti. Zato izbirajmo urejene poti in v primeru
prihoda v krajinski park z avtomobilom, le-tega puščajmo na urejenih
parkiriščih. Za boljše načrtovanje in morda kakšno novo idejo priporočamo obisk
naše spletne strani www.ljubljanskobarje.si. Pokukajte v skrinjo zakladov
Ljubljanskega barja, na interaktivni zemljevid in v bogato založeno knjižnico.
Poleg številnih publikacij lahko v naši knjižnici najdete tudi krajši
dokumentarni film z naslovom »Pozabljenje in zamolčane vrednote vode«. V
naslednjem letu bo na organiziranih dogodkih možno omenjeni film videti tudi na
velikem platnu po barjanskih občinah. Sledite naši spletni strani in FB-ju ter
se udeležite katere od projekcij filma ali drugih dogodkov, ki jih izvajamo v
parku. Bolj ko bomo poznali in razumeli dediščino tega edinstvenega območja,
lažje in bolje jo bomo ohranili tudi za prihodnje generacije.