Fantje so se zavedali, da do uresničene želje vodita dve poti. Na gasilsko olimpijado se je namreč možno uvrstiti prek pokalnega tekmovanja ali državnega prvenstva. Toda nobena od teh poti ni preprosta. Okrog sebe so zbrali najboljšo ekipo – vodja je postal Miran Pišek, trenerske vajeti pa sta prevzela Franci Trček in Andrej Krvina. Začeli so intenzivnejše treninge. Dvakrat na teden so se srečevali na kondicijskih treningih v športni dvorani Osnovne šole Horjul in prav tako dvakrat na teden na vajah spajanja sesalnega voda v stari žažarski osnovni šoli. Želji po dobrem uspehu so podredili vse, večina prostega časa je bila namenjena gasilskim treningom. Zavedali so se namreč, da le trdo delo prinaša uspeh. Tako so zapisali v predstavitveni zloženki, ki so jo naslovili "Zgodba o uspehu … še ni končana". In res, po nekoliko manj uspešni sezoni v pokalnem tekmovanju GZS v letih 2010 in 2011 so se morali na izborno tekmovanje uvrstiti prek občinskega, regijskega in državnega tekmovanja. Maja 2012 so se tako uspešno prebili skozi državno tekmovanje, poleg tega pa osvojili naslov pokalnih zmagovalcev za pokal GZS za leto 2012. Forma in pripravljenost sta se do izbirnega tekmovanja, kjer jih je čakala zadnja ovira na poti do nastopa na gasilski olimpijadi, le še stopnjevali. Sredi letošnjega aprila so v Slovenski Bistrici dokončno premagali tudi to oviro. S prvim mestom in novim državnim rekordom v izvedbi vaje z motorno brizgalno ter štafeto 8 x 50 m so se kvalificirali na gasilsko olimpijado. "Vsa odrekanja in ure treningov so obrodili sad," je ob nizanju utrinkov dejal trener Trček. Zgodba o uspehu pa se tu še ni končala. Ko se je želja po udeležbi na olimpijadi izpolnila, se je kaj hitro porodila nova – želja po olimpijski medalji. Znova so sledili treningi, ki so bili iz dneva v dan intenzivnejši, sledila sta piljenje in psihična priprava na olimpijski nastop.

Tako težko pričakovani dan odhoda je kaj hitro prišel. In sledilo je prvo presenečenje – trener Franci Trček ga je opisal takole: "Nabrušeni s kondicijo in dobro voljo odpotujemo v Francijo, kjer pa nas pričakajo spalnica iz kontejnerjev (učilnica) in zložljive postelje. A začetna slaba volja se je hitro spremenila v dobro, saj smo bili vsi skupaj ena ekipa." Dogajanje v Mulhousu – olimpijski vasi, kjer so se srečevale slovenske ekipe, je bilo vedno pestro. "Zrak je bil pravi, vzdušje tudi, in kar je bilo najvažnejše, tudi časi uradnih treningov so kazali na vrhunsko pripravljenost ekipe," je dogajanje pred tekmo opisal trener. Nič čudnega, da so fantje zadnje dni komaj čakali petkov nastop. Oči trenerja so dogajanje na dan D beležile: "Vsaka minuta od 5. ure naprej je bila točno načrtovana. Vstajanje, tek, zajtrk, masaža, in že smo v kombiju, kjer zapojemo Miheličevo priredbo Veseli Žažarčan. Hitro prispemo do stadiona, kjer nas že čakajo naši zvesti navijači iz Žažarja. Opremljeni z navijaškimi transparenti, slovenskimi zastavami, dobro voljo, objemi in lepimi željami nas še dodatno podžgejo. Napotimo se na pomožni stadion, kjer je na vrsti ogrevanje. Po njem še dvakrat opravijo vajo in sledi prijava. Z Andrejem jim nameniva še zadnje spodbudne besede in fantje zakorakajo na progo 1.

Kakšno naključje – pred štirimi leti so dekleta prav tako nastopila na 1. progi, in to pred istim glavnim sodnikom. Sledi raport in nato priprava orodja. Fantje že stojijo in čakajo francosko povelje po zvočniku. Start! Sesalni vod odlično izveden, pod 15 sekundami, napad prav tako odličen. In rezultat – naš rekord je 28,81! Sodnik pokaže še na opravljeno vajo brez napak. Sledi štafeta. Kot strele so pritekli še en rekord, 52,47; to je celo olimpijski rekord! Navijači in prav tako fantje kar ponorijo, saj so izvedli najboljšo vajo in štafeto, in to prav na tekmovanju."

Popolnoma zasluženo. Vse to je bil rezultat številnih ur trdega treninga, odrekanja, zmagovalnega mišljenja, ekipnega duha in kančka sreče. Veselje je bilo neizmerno, zato jih tisti trenutek tudi novica, da jih je za desetinko sekunde prehitela avstrijska ekipa, ni spravila v slabo voljo. Obrazi so žareli od sreče in na dan so prišle solze, ko so se fantje srečali z žažarskimi navijači, ki so jih prišli spodbujat. Čestitke so deževale z vseh strani, ne le tisti dan, temveč še vse naslednje dni.

Rodna vas Žažar jih je v središču vasi pri gasilskem domu pričakala v nedeljo pozno zvečer. Poseben sprejem z vodnim špalirjem so olimpijskim viceprvakom pripravili gasilci iz sosednjih društev, ki se jih je kljub pozni uri zbralo lepo število. Veliko je bilo tudi njihovih navijačev, sorodnikov in prijateljev, ki so jih pozdravili s transparentom "Dobrodošli olimpijski podprvaki". Dobrodošlico sta jim prav tako izrekla predsednica PGD Žažar Katarina Vrhovec, ki je svojo ekipo spremljala tudi v Franciji, ter župan Janko Jazbec. Predsednica jim je čestitala za zgodovinski uspeh, ki so ga dosegli s trdim delom, redom in disciplino. "Člani PGD Žažar smo ponosni na vas!" je dejala. Župan je fantom izrekel čestitke za olimpijsko medaljo ter jim obljubil lep prispevek s strani občine za nakup gasilskega vozila za prevoz oseb, ki ga društvo potrebuje.

V imenu ekipe članov A je spregovoril njihov vodja, ki se je zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njihovemu uspehu na gasilski olimpijadi; posebej je izpostavil oba trenerja, navijače, domače društvo in donatorje, ki so projekt finančno podprli. V znak spoštovanja so tekmovalcem roko stisnili tudi številni predstavniki GZ Horjul, sosednjih društev in zvez ter vsi zbrani. Skupaj so si na platnu ogledali izvedbo vaje na tekmovanju. Sledilo je še druženje ob pijači in domači hrani, ki se je prav gotovo posebno prileglo olimpijcem, saj so v času treningov tudi prehrano podredili svojemu cilju.

Včeraj so še sledili skupnemu cilju, od jutri pa bodo sledili vsak svojemu, zato jim želimo srečno tudi na tej poti. Naj bo tudi ta njihova "zgodba o uspehu".

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv

Ekipa članov A PGD Žažar se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu in osvojitvi srebrne olimpijske medalje. Še posebej hvala domačemu gasilskemu društvu ter članom in članicam društva, vaščanom Žažarja, Občini Horjul, Franciju Friškovcu, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ŠD Dren, Parketarstvu Andrej Mrzlikar, s. p., in LPP, d. o. o. 

Donatorji, ki se jim ekipa zahvaljuje za finančna sredstva, so: Aleš Vrhovec, s. p., Avtomerkur, d. d., Blago-mix, d. o. o., Borut Gabrovšek, Čepon Janez, s. p., Damit, d. o. o., Fortrade, d. o. o., Franci Vrhovec, s. p., GZ Horjul, GZ Vrhnika, Janez Mrzlikar, s. p., Kovinos, d. o. o., Kvader MT, d. o. o., Marolt Beton, d. o. o, Matjaž Nagode, s. p., Metrel, d. d., Metrel Mehanika, d. o. o., M-Orel, d. o. o., NLB, d. d., Norik, d. o. o., Občina Horjul, Orko, d. o. o., PGD Ledine, PGD Ligojna, PGD Log, PGD Podolnica, PGD Trnovo, PGD Vrzdenec, Rado Petkovšek, s. p., Regija Ljubljana I, Rožle, d. o. o., Sašo Kogovšek, s. p., Šušteršič, d. o. o., Trček Franc.