V času od 30. novembra do 10. decembra 2021 je v okviru projekta 100 Intelligent Cities Challenge, v katerem Občina Grosuplje sodeluje v konzorciju s Skupnostjo občin Slovenije in še 11 občin, Ajdovščina, Črna na Koroškem, Kanal ob Soči, Kočevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik, potekal že 4. mestni laboratorij, katerega namen je bil, da navdahnjeni s sodobnostjo časa ponovno razmislimo o mestih prihodnosti ter o njihovih vlogah v luči podnebnih sprememb in ambicije po digitalizaciji.
Tudi 4. mestni laboratorij se je pričel z dvema razpravama, namenjenima širši javnosti, osrednja tema je bila izpopolnjevanje in prekvalifikacija mest oz. priprava lokalne delovne sile za delovna mesta prihodnosti.
V razpravah, ki ju je moderirala Dana Eleftheriadou iz Evropske komisije, so sodelovali visoki evropski in mednarodni strokovnjaki.
Pozdravni nagovor je imela Valentina Superti iz Evropske komisije, osrednji gostji sta bili Karen Maguire iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Sharon Gil iz Organizacije združenih narodov.
Valentina Superti je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavila pomembno vlogo, ki jo bodo v prizadevanjih za prekvalifikacijo imela prav mesta. Ta bo njihovi lokalni delovni sili omogočila doseči Evropski zeleni dogovor in slediti novi industrijski strategiji. Poudarila je potrebo po celostnih, medresorskih, meddisciplinarnih strategijah za mesta in lokalna gospodarstva, ki bodo pokrivale področja od znanj in spretnosti do možnosti financiranja, od podpore podjetništvu do partnerstev in sodelovanj.
Karen Maguire se je v svojem nagovoru osredotočila na globalne trende, ki oblikujejo lokalne potrebe, izzive, s katerimi se mesta soočajo, in vprašanja, kaj lahko mesta storijo. Pri tem je izpostavila, da se mesta in regije pogosto spoprijemajo z omejenimi formalnimi kompetencami in s številnimi izzivi, pogosto tudi velja, da tisti, ki bi potrebovali največ usposabljanja, tega najmanj verjetno dobijo.
Mesta lahko postanejo močnejša s podpiranjem vključevanja skozi izobraževanja odraslih, svojo odpornost lahko prav tako razvijajo z ustvarjanjem učinkovitih lokalnih partnerstev. To se začne z vključitvijo delodajalcev in s pomočjo majhnim in srednje velikim podjetjem, da bi postala bolj kvalificirana.
Sharon Gil pa je osrednji poudarek namenila pomenu krožnosti, medsektorski trojni strategiji za mesta, ki posega na področja trajnostne gradnje, storitvizacije in trajnostnih prehranskih sistemov. Izpostavila je potrebo po povezovanju krožnega gospodarstva in delovnih mest, kar bo omogočilo pravičen prehod, in ob tem poudarila, da so delovna mesta ključni kazalci in merilo blaginje.
V nadaljevanju smo se seznanili z ICC-jevim Vodnikom za prekvalifikacijo (ICC’s Reskilling Guide), predstavljeni so nam bili tudi nekateri primeri mest z dobrimi praksami na tem področju.
V drugi javni razpravi pa smo se osredotočili na možnosti financiranja, ki jih imamo mesta. Govora je bilo o Mehanizmu za okrevanje in odpornost, Evropskem socialnem skladu plus, Evropskem skladu za regionalni razvoj, Erasmusu+ in Programu za digitalno Evropo.
V dnevih, ki so sledili, so nato potekale različne delavnice na temo zelenega in digitalnega prehoda na različnih področjih, osrednji poudarek je vseskozi bil na izpopolnjevanju in prekvalifikaciji mest. Številni govorniki so z nami delili nasvete o tem, kako lahko mesta najbolje izpopolnimo in prekvalificiramo svojo delovno silo ter omogočimo pametni prehod. Delavnice so tako tudi tokrat ponudile veliko priložnosti za učenje in nova sodelovanja.
Jana Roštan
