V okviru projekta LIFE AMPHICON, v katerem Občina Grosuplje sodeluje kot vodilni partner, pa je v teh dneh izšla tudi druga številka novičnika REGLJAČ, s predstavitvijo rezultatov varstva dvoživk v letu 2021. Po poročanju prostovoljcev so na 20 lokacijah na 40 km cest zabeležili skoraj 63.000 dvoživk, pri čemer je sodelovalo več kot 330 udeležencev.
»Veseli me, da je pred nami že druga številka elektronskega novičnika Regljač, v katerem prebiramo prispevke prostovoljcev in različnih organizacij iz celotne Slovenije,« je v uvodniku novičnika zapisal župan dr. Peter Verlič. Kot je povedal, v Občini Grosuplje problematiko povoza dvoživk na cesti Malo Mlačevo – Velika Račna prepoznavamo že več kot deset let. V občinskem proračunu smo zato vsa ta leta zagotavljali sredstva, namenjena postavitvi začasnih varovalnih ograj na območju Krajinskega parka Radensko polje, kjer potekajo aktivnosti prenašanja dvoživk čez cesto. Župan nam je še zaupal, da se je zadnje akcije prenašanja dvoživk udeležil tudi sam, s soprogo Barbaro, in bil nad potekom akcije, predvsem pa pozitivnim odzivom lokalnega prebivalstva, navdušen. Mogoče pa se akciji pridruži tudi letos.
Nova številka novičnika Regljač nam sicer prinaša podrobnejšo predstavitev, kako poteka akcija prenašanja dvoživk oz. kako poteka samo delo, podrobneje pa so v novičniku predstavljeni tudi rezultati o akcijah prenašanja dvoživk v letu 2021. »Številne organizacije, društva, prostovoljci in posamezniki že vrsto let prispevajo veliko truda, dela ter časa za ohranjanje dvoživk. Tudi v letu 2021 je bilo po poročanjih organizatorjev iz 20 lokacij na 40 km cest zabeleženih skoraj 63.000 živih in povoženih dvoživk, akcij prenašanja dvoživk pa se je udeležilo več kot 330 prostovoljcev. K boljšemu poznavanju stanja lokalnih populacij dvoživk prostovoljci pomembno prispevajo tudi z dolgoletnim zbiranjem podatkov. Ti so nato izhodišče za opredelitev trajnih varstvenih ukrepov na cestah, ki dolgoročno zagotavljajo ohranjanje populacij dvoživk na območju,« je rezultate povzela Katja Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore.
Ob prebiranju novičnika se lahko seznanimo tudi z drugimi varstvenimi aktivnostmi za dvoživke, ki so bile v lanskem letu izvedene v okviru projekta, prav tako lahko, kot popestritvena zanimivost, dodobra spoznamo zeleno rego.
Sicer pa so se akcije prenašanja dvoživk čez cesto že pričele tudi v letošnjem letu, tudi v naši občini, na cesti Malo Mlačevo – Velika Račna.
Množične selitve dvoživk lahko pričakujemo v prihajajočih deževnih dneh, ko se bodo večerne temperature povzpele nad 5 °C. Akcije se pričnejo takoj po sončnem zahodu, saj so dvoživke nočne živali in so v prvih urah noči najbolj aktivne. Višja relativna zračna vlaga in večja varnost pred plenilci so glavni razlogi za nočne selitve. Najbolj opazne ter množične selitve navadnih krastač in rjavih žab se običajno zgodijo v dveh do treh tednih. Druge vrste, kot so zelene žabe, pupki, urhi, zelene rege, močeradi, zelene krastače in navadne česnovke, so na cestah manj opazne in se selijo kasneje ter časovno bolj razpršeno v obdobju več mesecev.
Voznike motornih vozil zato v teh dneh naprošamo, naj na lokacijah, kjer potekajo akcije, ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem povečajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk.
Izvajanje akcij prenašanja dvoživk čez cesto ter postavljanje začasnih varovalnih ograj v času spomladanskih selitev pa, kot vemo, ni trajna rešitev za povoze dvoživk in tudi ne prepreči povozov v poletnem in jesenskem obdobju. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), partner projekta LIFE AMPHICON, zato skladno z načrtovanimi projekti, proračunskimi sredstvi in zastavljenim programom reševanja povozov dvoživk na državnih cestah načrtuje izvedbo ustreznih trajnih ukrepov na problematičnih odsekih.
V projektu LIFE AMPHICON bo vzpostavila podhode in trajne varovalne ograje na petih cestnih odsekih, ki se uvrščajo med najbolj kritične zaradi povoza dvoživk v Sloveniji. Odseki se nahajajo v krajinskih parkih Ljubljansko barje in Radensko polje, ki sta tudi območji Natura 2000, ter v Kozjanskem regijskem parku.
Aktivnosti, ki se izvajajo v projektu LIFE AMPHICON, v katerem Občina Grosuplje sodeluje s Turizmom Grosuplje (Krajinski park Radensko polje), Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Kozjanskim regijskim parkom, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (MZI), Centrom za kartografijo flore in favne (CKFF) ter tujima partnerjema iz Danske, Amphi International ApS in Občino Nyborg, in tujim partnerjem iz Nemčije, Združenjem nacionalnega parka spodnje doline Odre, lahko redno spremljamo na spletni strani: https://www.lifeamphicon.eu.
Jana Roštan
