Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Vse rastline so trajnice

Kako naredimo visoko gredico

Izdelava visoke gredice zahteva nekaj znanja, precej predpriprav in je kar naporno fizično opravilo, a trud je poplačan z njeno rodovitnostjo brez nadaljnjega  »štihanja« in  pletja.  3. maja popoldne smo se udeleženci dobrepoljske delavnice o permakulturi  zbrali še tretjič, tokrat v Predstrugah na ozelenelem in cvetočem vrtu Jožice Fabjan, mednarodne permakulturne učiteljice, načrtovalke in organizatorke.


Tam, kjer smo pred  tremi tedni še gledali  pusto, razmočeno zemljo, iz katere so sem in tja silili prvi poganjki česna, ki ga v Jožičinem vrtu srečaš na vsakem koraku (voluharji ga ne marajo), se je včeraj  že kazal pomladno brsteči in cvetoči permakulturni vrt.  Množica raznovrstnih zelišč in cvetlic,  visoke gredice s plastmi zastirke, vmes pa špalirji malin, cvetoče jablane, hruške,  breskve,… in žičnati kompostniki, bazenčki z vodo,  trava, na prvi pogled dajejo vtis divjine, kjer se je vse samo zasejalo in zaraslo. Čeprav je v osnovi vse nastalo po načrtu,  vtis ni daleč od resnice.  Jožica prepušča naravi, da ustvarja po svoje, ali kot pravi: »Vse rastline so trajnice, če jim le dovolimo. Kako pa bi se drugače ohranile!?«

Zato je na primer  peteršilj sejala le enkrat, odtlej pa se seje sam, enako je s sadnim drevjem, ki  se  z odpadlimi sadeži samo zasaja, seveda pa je treba vsake toliko časa naredi tudi malo reda, da je potem  kam umestiti gredice z  ostalo zelenjavo. Letos se je lotila poizkusa s krompirjem, ki ga je enako količino posadila na nekaj različnih načinov.  Francoski način sajenja krompirja  je za nas nenavaden in nepoznan: krompir le položiš na tla in pokriješ z debelejšo plastjo zastirke (suhe trave).

Potem, ko smo si napasli oči in napolnili možgane s številnimi informacijami, je prišel čas za izdelavo visoke gredice.  Jožica  je vzela v roke meter in začela  označevati obliko podkve. Predvsem tečajniki so v roke prijeli lopate in začeli odstranjevati plast trave, čemur je sledilo odstranjevanje plasti rodovitne zemlje v globino kakega pol metra.  Ženski del ekipe je deloma pomagal fantom, v večini pa se je lotil lomljenja pripravljenega kupa vejic.  Ko je bila podkvasta jama dovolj globoka, smo jo najprej napolnili z večjimi vejami in olesenelimi kosi stebel, temu so sledile  zlomljene vejice,  plast narobe obrnjene travnate ruše, nekaj komposta, da je bila vsebina zravnana z nivojem zemljišča, potem pa so sledile izmenjaje plasti  zemlje in humusa. Na koncu smo jo na tanko pokrili s sveže pokošeno travo, da je ne bi preveč izsušilo sonce in veter.  Visoko gredo bi lahko napolnili tudi z nekoliko drugačnimi sestavinami, a te prilagodiš glede na material, ki je pri roki. Jožica namerava na naši gredici posaditi paradižnik in kapusnice ter nekaj zelišč.

Iz ust mojstrice trajnostnega kmetovanja marsikaj zveni zelo preprosto, a v resnici je medsebojno kombiniranje sejanja in saditve različnih rastlin cela znanost, saj je potrebno poznati njihove medsebojne »prijateljske« odnose, višino in širino stebla oziroma krošnje, pa velikost korenin, kakšna lega glede na sonce jim odgovarja in še kaj. Pri tem nam je lahko še najboljši pomočnik narava, ki seje in zasaja po svojih lastnih zakonitostih, le prepoznavati jih moramo znati ali pa ji mogoče le dovoliti.

Za konec nas je Jožica Fabjan pogostila z odlično brezmesno malico, Dušica Hočevar, predsednica Turističnega društva Dobrepolje,  ki je organiziralo delavnico v okviru projekta Dobrepoljsko vandranje, pa je vsakemu izročila potrdilo  o permakulturnem izobraževanju. »Učenci«  smo bili enotnega mnenja, da smo preživeli  zelo zanimivo, poučno in  prijetno druženje.

Oglejte si tudi