Slovesnega dogodka so se udeležili župan dr. Peter Verlič s soprogo, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar s soprogo, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšča, predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Slivnica Alojz Bavdek, dekan Janez Šket, častni kanonik Janez Kebe, diakon Janko Potisek ter mnogi drugi krajani Spodnje Slivnice in obiskovalci od drugod.

Zbrane sta pozdravila in nagovorila predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Slivnica Alojz Bavdek in župan dr. Peter Verlič, akademska restavratorka in konservatorka Jerneja Kos pa nam je povedala, kako je potekala obnova fresk, kaj je restavratorska ekipa počela, zaupala nam je tudi, kaj freske, ki so nastale okoli leta 1.500, v dobi renesanse, pravzaprav predstavljajo.

Predsednik krajevne skupnosti Alojz Bavdek je vsem zaželel prijetno dobrodošlico v  duhovnem hramu Spodnje Slivnice in se ob tej priložnosti iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi, še posebna zahvala pa gre tistim, ki so za naše vnuke in pravnuke s svojim talentom, znanjem in delom ohranili podobe, ki so jih občudovali naši dedje in pradedje.  

Dejal je, da je Spodnja Slivnica majhen kraj, majhna je tudi ta cerkvica, pa vendar sprejme pod svojo streho prav vsakega izmed nas, v vseh naših življenjskih stiskah in težavah. Tu nikoli nismo sami, kajti tu je z nami tisti, ki nas nikoli ne zapusti, pa četudi bi mi zapustili njega.

Z nami je delil tudi misel, da ko se v božjem hramu srečamo, smo si bližje drug drugemu. Pozdrav miru, pogled v oči, iskren stisk roke krepijo naše medsebojno spoštovanje, zaupanje v človeka in soseda. Medsebojni spori zbledijo in hudi duh se umakne pred božjim obličjem.

Nato pa je povedal, da so krajani Spodnje Slivnice v zadnjem času širokosrčno in s pomočjo Občine Grosuplje obnovili streho cerkve, prenovili notranjost, obnovili oltar sv. Jožefa, zamenjali dotrajane klopi z novimi in prispevali k obnovi renesančnih fresk v prezbiteriju.

Krajevna skupnost pa je prav tako z občinsko pomočjo zgradila mrliško vežico, žarni zid, stopnišče ter obnovila pokopališko obzidje in tlakovane poti med grobovi. Znamenje, ki je bilo porušeno med krvavo drugo svetovno vojno, so nadomestili s kapelico v obzidju.

»Vera, upanje in ljubezen naj vedno prebivajo v tem božjem hramu in vsak, ki vanj kadarkoli vstopi, naj si z njimi napolni srce ter jih raznese po našem kraju in širnem svetu,« je svoj govor sklenil Alojz Bavdek.

Župan dr. Peter Verlič je povedal, da ima Občina Grosuplje res veliko lepe naravne in kulturne dediščine. In prav kulturna dediščina je tista, na katero moramo biti še posebej ponosni, obnova fresk v tej cerkvi pa je lep primer, kako se je treba tega lotiti. Ne le zato, ker so cerkve pomemben del kulturne dediščine, ne gre le za njihovo zgodovinsko, arhitektonsko vrednost, gre tudi za našo identiteto. Gre za to, da Slovenci vemo, od kod izhajamo, da se zavedamo svojih krščanskih korenin, in da jih predajamo naprej. Samo tako bomo ostali Slovenci.

Župan je še dejal, da si bo Občina Grosuplje tudi v prihodnje prizadevala, da bi uspeli obnoviti čim več kulturne dediščine, da jo bomo lahko ponosno predali naprej bodočim rodovom. Ob koncu je pripomnil: »Sam osebno sem pa vesel, da imam zavetnika tako blizu, tukaj na Spodnji Slivnici.«

Akademska restavratorka in konservatorka Jerneja Kos nam je nato povedala, da je gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 redek primerek zgodnje renesanse, o kateri pričajo rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Po tem sodeč so te freske nastale okoli leta 1530-1540.

Med konservatorsko-restavratorskimi posegi so našli tri plasti gotskih fresk. Najstarejša plast je slabo ohranjena in nakljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povišali.

Najlepše in v največji meri ohranjena je druga plast gotike. Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo trpečega Kristusa. Na njegovi levi strani je prikaz pomora otrok, na njegovi desni strani pa par z mrtvim otrokom. Verjetno gre za upodobitev naročnika poslikave in njegove žene, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi namreč motiv nastal po naročilu Habsburškega grofa, v spomin na pomor otrok med turškim vpadom, med katerimi je bil tudi grofov sin.

Na sosednjih rombičnih poljih sta upodobljena angel s stebrom Axis mundi, ki povezuje Nebesa, Zemljo in Podzemlje ter simbolizira težnjo duše k združitvi z božanskim, in evharistični Kristus, okoli njiju pa so angeli z znamenji Jezusovega trpljenja, imajo križ, žeblje, trnovo krono. To nakazuje povezavo med pomorom otrok, mašno daritvijo ter prizorom poslednje sodbe na slavoločni steni.

Freske uprizarjajo tudi različne svetnike, na slavoločni steni pa je, kot omenjeno, uprizorjena poslednja sodba. Gre za deloma ohranjeno drugo plast gotike, dopolnjuje pa jo tretja, sicer tehnološko slabša, novejša gotika.

Geometrični lik v obliki mandeljna po navadi obkroža svete osebe, v tem primeru Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja. Jezus dviga roke v molitev, na njegovi desni kleči Marija, na njegovi levi pa Janez Krstnik. Levo in desno nad njimi sta angela s fanfarami in oznanjata nebeško slavo. Desno od Jezusa stopajo duše pod angelskim vodenjem, levo od Jezusa pa jih peklenščki vodijo v pekel. Upodobljen je tudi sv. Peter s ključem, ki budno opazuje sprejem dobrih duš.

Kot je še povedala akademska restavratorka in konservatorka Jerneja Kos, je prav, da so krajanke in krajani Spodnje Slivnice na svoje freske ponosni, kažejo tudi na njihovo visoko kultiviranost že v tistem času. Sama pa je vesela in hvaležna, da je bila lahko del tega pomembnega projekta, da je lahko sodelovala pri obnovi fresk.

Po pozdravnih nagovorih in predstavitvi fresk je sledila sv. maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je obnovljene freske tudi blagoslovil.

Foto in video: Brane Petrovič