Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko (JZ KPG) smo oktobra pregledali 40 glavatih vrb v petih katastrskih občinah na zahodu Krajinskega parka Goričko. Namen pregleda je bil ugotoviti, v kakšnem stanju so vrbe, potem ko so jih lastniki po sklenitvi posebne pogodbe z JZ KPG 2-krat obrezali. Z obrezovanjem, oziroma odstranitvijo vseh vej v krošnji, se je podaljšala življenjska doba teh glavatih vrb. 

Gre za bele vrbe, ki so jim lastniki v preteklosti vsakih 5–10 let že odstranjevali veje z namenom pridobitve lesa za drva. Nastale so značilne oblike dreves. Ker pa so les deloma nadomestili drugi viri energije za ogrevanje, se je potreba po pridobivanju lesa iz vej glavatih vrb zelo zmanjšala. Veje na drevesih so rastle in se debelile. Kmalu so postale tako težke, da so se številne vrbe na delu, kjer so odstranjevali veje, razklale in postopoma propadle.

Glavate vrbe so življenjski prostor hrošča puščavnika. Puščavnik naseljuje debelejše vrbe, ki imajo na deblu eno ali več dupel, v katerih je lesni mulj z glivami. V lesnem mulju več let živijo in se prehranjujejo ličinke puščavnika. V bolj kakovostnem mulju živi več ličink. Kakovost mulja je odvisna od premera in lege dupel na vrbah ter količine vode, ki pricurlja v notranjost debla in prispeva k razkroju mulja.

Odrasli hrošči, ki živijo od nekaj tednov do treh mesecev na drevesu, v času razmnoževanja letajo na zelo kratke razdalje. Običajno le do sosednjega drevesa. Za ohranitev vrste je zato pomembno, da imamo na območju pojavljanja puščavnika »mrežo« ustreznih glavatih vrb.

Več o puščavniku boste izvedeli na tematski Poti čuka in puščavnika v Nuskovi. Opis poti najdete tukaj.