V tednu od 17. do 24. marca smo bili učenci Aneja, Iva, Lili, Zoja, Luka in Domen v okviru projekta Erasmus+ na Finskem. Bivali smo v mestu Kitee, ki je blizu meje z Rusijo. Vsak od nas je bival pri različnih družinah; tako smo spoznali življenje vrstnikov, tamkajšnjih prebivalcev in z njimi sodelovali pri njihovih vsakodnevnih popoldanskih dejavnostih. Ta mobilnost je postavila pred nas veliko izzivov, med njimi tudi sporazumevanje v angleškem jeziku, nizke temperature in sneg*à VELIKO SNEGA!
V nedeljo zjutraj smo se ob 7.30 s kombijem odpeljali do letališča na Dunaju. Tam smo naleteli na prvo težavo, ki smo jo kar hitro rešili. Naša maksimalna teža kovčka je lahko bila 20 kg, kar pa ni bilo dovolj za nekoga izmed nas. Vsak od nas je že oddal kovčke, torej smo vse stvari, ki so bile v kovčku odveč, pakirali v nahrbtnike. Kot pravijo, gre v tretje rado in tako je tudi pretežki kovček po tretjem tehtanju uspešno prestal »check in«.
Po uspešnem letu smo z lokalnim vlakom odšli do glavne železniške postaje v Helsinkih. Od tam smo 4 ure potovali do mesta Kitee. Tam so nas pričakale družine in učenci, pri katerih smo stanovali. V ponedeljek nam je naš vodič Jouni razkazal in opisal šolo. Bilo nam je nenavadno, saj se nam je njihova šola zdela boljša in zanimivejša. Po ogledu pa smo imeli še delavnice na temo robotov iz legokock. V torek smo šli na Hutsin šolo, kjer smo z učenci 5. razreda spoznavali finščino in pekli kruhe. V sredo smo se peš odpravili do doma učiteljice, kjer smo izvedli zimske »olimpijske igre«, kakor so jih tam poimenovali. Na polovici iger smo imeli malico; pekli smo si klobase in jedli sendviče ob tabornem ognju. Obiskal nas je tudi Božiček, ki nam je prinesel velikonočne kinder jajčke in tekmoval v skupini z učiteljicama. V četrtek smo si šli ogledat grad in umetniško srednjo šolo v bližnje mesto Savonlinna. Bilo je precej hladno, po vrhu pa je še snežilo. Kljub temu je bil ogled zelo zanimiv in izvedeli smo veliko novega. V petek smo se zjutraj z vlakom odpravili nazaj v Helsinke. Tam smo se s kovčki odpravili najprej do apartmaja, kasneje pa smo si ogledali knjižnico in mesto Helsinki. Proti večeru smo šli na večerjo, ki pa ni bila ravno po našem okusu. Zadnji dan smo preživeli na poti, najprej na zelo razburljivi vožnji na letalu, saj je nad Dunajem bila nevihta in letalo ni moglo takoj pristati. Po drugem poskusu smo varno pristali in vožnjo nadaljevali s kombijem, seveda proti domu. Izkušnja je bila zelo zanimiva, poučna in tudi malce strašljiva. Z veseljem bi jo ponovili, saj je vsak izlet po svoje zanimiv.
Iva in Aneja
